Telekomov nadzorni svet razpada
Mariča Lah Pričakujem, da bomo z novo kolektivno pogodbo našli rešitve, primerljive s tistimi v trgovini EU
Ljubljana – Kot člani nadzornega sveta Telekoma Slovenije so odstopili Aleš Šabeder, sicer predsednik nadzornega sveta, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič. Z odstopom se sproščajo mesta za imenovanje novih nadzornikov, skupščina pa ima tudi možnost za zamenjavo drugih predstavnikov kapitala. Do izvedbe skupščine bo tako nadzorni svet nepopoln, zato pred popolnitvijo verjetno ni mogoče pričakovati prodaje medijske družbe TS Media – ta upravlja portal Siol – in kosovskega alternativnega operaterja Ipka. V Telekomu Slovenije se sicer dejavno pripravljajo na dražbo frekvenc za peto generacijo mobilne tehnologije.
Dve temi sta v zadnjih mesecih zelo zaposlovali slovensko trgovino: covid-19 in obratovalni čas prodajaln. Medtem ko vojna proti virusu še ni končana in zahteva usklajeno angažiranje celotnega gospodarstva in družbe, so bitko za odprte trgovine tudi ob nedeljah trgovci pred kratkim izgubili. Kot obliž na rano je skoraj hkrati prišla tudi dobra novica, po dolgih letih mencanja je vlada dokončno sprostila cene goriva. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednico Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Maričo Lah. Če začneva s svetlejše plati: kaj za slovensko trgovino pomeni liberalizacija cen goriva, za katero ste se tako vneto zavzemali?
Po skoraj dvajsetih letih smo vendarle tudi v Sloveniji na področju določanja cen naftnih derivatov pridobili primerljivo ureditev, ki velja v državah članicah EU. Na TZS podpiramo odločitev vlade o liberalizaciji cen naftnih derivatov. Prihaja ob pravem času, ko so cene na mednarodnih naftnih trgih nizke. S tem je padla zadnja ovira za vstop novih ponudnikov na trg, povečala se bo pripravljenost domačih družb za investiranje. Naftne družbe se bodo lahko prilagajale tržnim razmeram in cenam v sosednjih državah.
Ali je na to vplival tudi covid-19? Prepričana sem, da ne prav veliko. Odločitvi vlade so botrovali strokovni argumenti. Tega v naši državi na vseh področjih odločno manjka. Prevladujejo politične odločitve, ki niso dovolj pretehtane ali so nestrokovne, neutemeljene. No, pri liberalizaciji cene goriv je končno prevladala stroka, za kar je zaslužen tudi minister za gospodarstvo.
Vlada že pripravlja nov paket ukrepov za blažitev posledic epidemije. Česa bi si tu želela stroka? Šesti paket ukrepov bi moral vsebovati primernejšo porazdelitev tveganj na področju poslovnih najemnin po vzoru rešitev iz Nemčije, določitev pavšalnega nadomestila za vsa tista podjetja, ki so bila z vladnim odlokom zaprta, vzpostavitev delovanja poroštvene sheme za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva ter odlog uveljavitve sprememb minimalne plače s 1. januarja 2021 na poznejše, gospodarsko ugodnejše obdobje.
Predvčerajšnjim so trgovci zadnjič pred uveljavitvijo novele zakona o trgovini lahko odprli vrata trgovin na nedeljo. Na trgovinski zbornici ste naredili vse, da bi ohranili veljavno ureditev nedeljskega dela v kolektivni pogodbi, a se ni izšlo. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to?
Res je, na zbornici smo si med zakonodajnim postopkom ves čas prizadevali vzpostaviti socialni dialog s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije. Obžalujemo, da na sindikalni strani zanj ni bilo razumevanja, ne volje za iskanje ustreznejših rešitev. Upravičeno se sprašujemo, po čem je trgovina tako drugačna od drugih gospodarskih dejavnosti, kjer delo ob sobotah, nedeljah in praznikih ni nič nenavadnega. Še več, proizvodnja velikokrat poteka v treh izmenah, pa ni deležna sindikalnih napadov. Trgovinska dejavnost je edina, ki ji je politika predpisala obratovalni čas. V zadnjih letih je bilo že več poskusov zapiranja prodajaln ob nedeljah, vendar je vedno prevladal razum in socialni partnerji nismo dopustili, da bi o tako pomembnem vprašanju odločala politika. Kaj je sindikat tokrat vodilo v drugo smer, ne vem. Dejstvo pa je, da je s svojimi pozivi in aktivnostmi grobo prekršil leta 2018 sprejeto kolektivno pogodbo za trgovino, ki velja do konca leta
2022 in s tem onemogočil tudi boljši zaslužek zaposlenim, ki bi ob nedeljah želeli delati.
Še vedno sem prepričana, da popolno zaprtje prodajaln ob nedeljah ni bila pravilna odločitev. To potrjujejo številni pozivi trgovcev, potrošnikov in tudi zaposlenih, naj kot zbornica dosežemo, da bodo naše prodajalne ob nedeljah spet odprte, saj je zdaj tudi ekonomsko povsem neprimeren čas za zaprtje. Take so tudi izkušnje drugih držav; Poljska je, na primer, utrpela propad več trgovskih podjetij, Madžarska pa je morala trgovine ob nedeljah zelo kmalu spet odpreti.
Veliko ljudi dvomi, da se bo prodaja v trgovini zaradi zaprtja ob nedeljah (bistveno) zmanjšala in da bodo v trgovini zaposlene odpuščali. Kaj bi jim rekli?
Rekla bi jim, da se motijo. Slovenski potrošnik je bil že od nekdaj zelo dobro ozaveščen in racionalen, preudaren pri svojih nakupih. Po epidemiji ne bo nič manj varčen. Ljudje pozabljajo, da so bile v času, ko so bile prodajalne zaradi vladnega odloka ob nedeljah zaprte, zaprte tudi meje. Zato nakupi čez mejo niso bili
možni. Med epidemijo je bilo veliko zaposlenih na čakanju ali pa so delali od doma in so lahko nakupovali med tednom. Zdaj je drugače. Zaposleni, ki delajo do poznega popoldneva, si za večje nakupe vzamejo čas ob koncu tedna in prav ti bodo odhajali k sosedom, kjer so prodajalne odprte vso nedeljo. Zaradi zaprtja prodajaln ob nedeljah se bo obratovalni čas na letni ravni skrajšal za 16 odstotkov, prodajalne bodo, razen redkih izjem, zaprte kar 71 dni v letu. Vse to vodi v zniževanje prihodkov in v zmanjševanje potreb po delavcih, s tem pa tudi v odpuščanje. Trendi se že kažejo, saj se je v osmih mesecih na zavod za zaposlovanje na novo prijavilo za kar 48,7 odstotka več oseb iz trgovinske dejavnosti kot v istem obdobju lani.
Ste se že odločili, ali boste, podobno kot leta 2006, predlagali ustavno presojo in začasno zadržanje izvajanja zakona?
Na podlagi izdelane pravne analize novele zakona o trgovini ugotavljamo, da obstajajo razlogi za začetek postopka za oceno ustavnosti omenjene novele, kot tudi za njeno zadržanje.
Zaupanje med socialnimi partnerji je ključno za uspešno sobivanje, a po videnem tega zaupanja ni več. Brez socialnega dialoga pa v sedanjih turbulentnih okoliščinah ne bo šlo. Kakšna je po vaše prihodnost socialnega dialoga?
Socialni dialog je bil vse do letošnjih enostranskih potez sindikata zgleden. V kolektivni pogodbi zapisane določbe o delu zaposlenih ob nedeljah in praznikih še veljajo, a žal le za tiste poslovne subjekte, v katere nova zakonska
ureditev obratovalnega časa prodajaln ne posega. Pričakujem, da bomo z novo kolektivno pogodbo našli rešitve, primerljive z onimi v trgovini EU. A še pred tem bo treba revidirati temelje delovnopravne zakonodaje. Korekcije so nujne, zato potrebujemo socialne partnerje.
Na podlagi pravne analize novele zakona o trgovini ugotavljamo, da obstajajo razlogi za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in tudi za njeno zadržanje.
Šesti paket ukrepov za gospodarstvo bi moral vsebovati določitev pavšalnega nadomestila za podjetja, ki so bila z vladnim odlokom zaprta.
Vodilna tema jutrišnje strateške konference o trgovini bodo spremembe v dejavnosti kot posledica covida-19. Katere so po vašem mnenju nepovratne – pri dobaviteljih, zaposlenih in pri kupcih?
Zaradi zastoja v gospodarstvu so trenutne razmere zelo zahtevne. Potrošnja je ključna za gospodarsko rast, trgovina pa ima pri oživljanju potrošnje posebej pomembno vlogo. Spletna prodaja, ki je bila pred krizo v Sloveniji nekoliko pod povprečjem EU, se je v zadnjih nekaj mesecih skokovito povečala. Zgodilo se je hitreje, kot so trgovci pričakovali, zato so potrebovali nekaj časa za prilagoditev spletnih portalov in logistike. Ocenjujem, da so se hitro odzvali na spremembo povpraševanja in potrošnikom z nadgradnjo svojih spletnih platform, izboljšanjem uporabniške izkušnje in povečanjem potrebnih kapacitet
zagotovili nove in učinkovite nakupovalne možnosti, in to na različnih spletnih platformah. Z novimi programskimi rešitvami smo vzpostavili dobro ekipno komunikacijo, kar me navdaja s posebnim zadovoljstvom, saj tako ohranjamo medsebojno sodelovanje.
Menim, da je slovenski potrošnik zelo dobro sprejel spletno nakupovanje, zato se bo ta kanal le še nadgrajeval, tudi po koncu izjemnih razmer. Ne samo da so trgovci v tem času ponudili boljše platforme za prodajo po spletu, tudi za potrošnike so spletni nakupi – presenetljivo, celo živil – postali vsakodnevna praksa. Prodaja bo v prihodnje gotovo večkanalna.
Kakšni bodo novi poslovni modeli? Se bo tekma med klasičnimi in spletnimi trgovci zaostrila?
Vse več trgovcev uvaja spletno prodajo kot svojo dopolnilno dejavnost. Pričakujem njeno nadaljnjo širitev, posebno prodajo prek mobilnih telefonov, a ugotavljam, da bo bolj kot spletna prisotnost za uspeh ključna omni prisotnost trgovca. To je strategija, ki omogoča tesno integracijo vseh prodajno-nakupovalnih kanalov. Gre za razumevanje, da je spletna prodaja enakovredna prodaji v trgovini in da je za uspeh ključno sinhrono delovanje obeh. Spremljati pa ju mora ustrezna promocija na družbenih omrežjih, v medijih, prek različnih spletnih ali mobilnih aplikacij in podobno. Zaradi pomanjkanja časa in zasičenosti ponudbe potrošnik želi, da mu trgovec ponudi to, kar potrebuje, in takrat, ko potrebuje. Trgovci so zato prisiljeni iskati kreativne in cenejše načine prodaje, nišne izdelke in alternativne trge.