Klinike potrebujejo zdravnike, izpiti pa preloženi
Pomanjkanje osebja Treba je presojati, kateri bolniki imajo prednost
Ljubljana – Na ortopedski kliniki ljubljanskega UKC je bilo včeraj popoldne 33 zaposlenih okuženih s covidom-19, danes je ta številka verjetno že višja. Med okuženima sta tudi predstojnik in glavna medicinska sestra. Zaradi kadrovske stiske se tam izvaja nekoliko manj kot tretjina dejavnosti. Hromitev delovnih procesov bo v zdravstvenih ustanovah stalnica, s katero bo treba preživeti.
Na ljubljanski ortopedski kliniki delujeta le še urgentna ambulantna in ortopedska služba – izvajajo, na primer, neodložljive tumorske operacije, elektivni posegi pa so ustavljeni zaradi vzpostavljanja oddelka za covid-19 v tej stavbi.
Tudi v mariborskem kliničnem centru so imeli konec tedna primere novih okužb med zaposlenimi, katerih izvor je zunaj bolnišnice, zato zaradi njihovega umika z delovnega mesta velik izpad kadra.
Direktor Vojko Flis je ponovil, da pri oskrbi bolnikov s covidom-19 niso težava oprema ali prostori, ampak kader. Zaradi tveganih stikov ali odrejenih karanten primanjkuje okoli sto zaposlenih na dan. Težavo poskušajo reševati s prerazporejanjem kadra ter s študenti medicine in zdravstvene nege.
Infektologinja Bojana Beović, vodja svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, je opozorila, da bolnišnično osebje ne zmore več vsega, zato je treba presojati, kateri bolniki imajo prednost.
»Ostajajo elektivni programi kardiokirurgije, onkologije, dialize in še nekateri, ki jih zaradi prizadetosti bolnikov preprosto ni mogoče ukiniti,« je težke razmere, v katere jih je pahnil covid-19, pojasnil Flis.
Zelo veliko težav se kaže tudi na primarni zdravstveni ravni. Po besedah predsednice Združenja zdravnikov družinske medicine Danice Rotar Pavlič je že pred epidemijo primanjkovalo 350 specialistov družinske medicine, zdaj pa v primarnem zdravstvu delajo še veliko več. Kot je omenila na letni skupščini zdravniškega društva, več ur na dan jemljejo brise, kader je velikokrat razporejen v domove starejših, veliko več pacientov se obrača na zdravnika po telefonu in e-pošti. Poudarila je, da take obravnave, kot je bila nekoč, ne morejo več zagotoviti. Vsega preprosto ne zmorejo, rezerv namreč ni več, boli pa jih, če to kdo prikazuje kot lenobo in nesposobnost.
Zapleti z izpiti
V opisanih razmerah, ko torej zdravstvene ustanove nujno potrebujejo zdravstveno osebje, so se na ministrstvu za zdravje odločili, da zaradi epidemije, razglašene na območju celotne Slovenije, in z namenom, da zagotovijo varnost kandidatov in zaposlenih, do nadaljnjega ne bodo izvajali strokovnih izpitov za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce.
Včeraj tako k izpitu že ni moglo pristopiti 14 doktorjev dentalne medicine, ki so za tako odločitev izvedeli le nekaj ur pred rokom.
V podobni stiski so bili septembra mladi doktorji medicine, ki vse do zadnjega niso vedeli, kako se bosta izvajala teoretični in praktični del izpita. Pred tem sta potekala v prostorih zdravniške zbornice – ta je zagotovila tudi opremo, a so se na ministrstvu odločili, da se bodo izpiti po novem izvajali v ljubljanskem kliničnem centru, češ da tudi za vse druge poklice v zdravstvu velja, da jih ne izvajajo na zbornicah. Kakorkoli, septembrski rok izpitov so z veliko empatije do mladih zdravnikov v zadnjem trenutku vseeno izvedli izpraševalci, ki jim je ministrstvo predhodno odvzelo pristojnost izvajanja izpitov, opremo je še zadnjič posodila zbornica, zdaj pa je oktobrski rok zaradi epidemije ukinjen. Tako bodo ostali mladi zdravniki brez možnosti, da bi v prihodnjih mesecih lahko začeli sekundarij ali delo sobnih zdravnikov na najbolj izpostavljenih oddelkih. Medtem pa specializacije in sekundariat ter celo klinične vaje na medicinski fakulteti potekajo normalno, ukinjeni so le izpiti.