Šola na daljavo drugič: še vedno nepripravljeni
Problemi Prvi dan dela na daljavo so zaznamovale tehnične težave – Še vedno veliko pošiljanja navodil, razlike bodo velike
Ljubljana – Prvi dan na daljavo v tem šolskem letu se je začel s tehničnimi težavami. Čeprav so bili najmlajši v šolah, so učenci od 6. do 9. razreda ter dijaki več ur zaman poskušali priti v spletne učilnice. Vsa opozorila, da šole niso pripravljene za pouk na daljavo, morda tudi iz povsem objektivnih razlogov, ministrstvo za izobraževanje do zdaj ni slišalo. Izredni profesor didaktike na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Damijan Štefanc pravi, da razmere kažejo na neodgovorno šolsko politiko in kličejo k premisleku o politični odgovornosti. »Takoj zjutraj je bil trikrat večji naval kot spomladi v največji špici,« je vzrok za težave pojasnil Tomi Dolenc iz Arnesa. Večji del težav so rešili. »Preobremenjen je bil sistem enotne prijave, a je Arnes težave odpravil v dveh urah. Arnes Učilnice še vedno delujejo upočasnjeno, odkrili smo ozko grlo in ga odpravljamo. Izboljšanje pričakujemo že čez dan. Druge storitve delujejo brez težav,« je povedal.
Iz Arnesa so še sporočili, da trenutno intenzivno vgrajujejo dodatno opremo, ki so jo dobili šele pretekli teden, saj je na trgu veliko pomanjkanje opreme. Dodatno opremo, s katero bodo še razširili zmogljivosti, bodo prejeli čez nekaj tednov. Da je oprema šele začetek, je že v prvem valu za Delo dejal Dolenc in opozoril na problem zmogljivosti omrežja. Še vedno so območja, kjer ni signala in tudi ne nobene povezave – tam noben računalnik ne pomaga.
Različni pristopi
Med šolami so spet velike razlike, kako so se lotile pouka na daljavo, a to glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja ne preseneča. »Nismo pripravljeni. To smo opozorili že v zvezi s knjižico, ki sta jo izdala ministrstvo in zavod za šolstvo. Navodila so izrazito splošna, odgovorov pa ni. Kako, denimo, bodo pedagoške ure na daljavo potekale? Opozorili smo, da ni nobenih didaktično-metodoloških prilagoditev izvajanja posameznih predmetov. Matematika ali likovni in glasbeni pouk sta dva ločena svetova pri poučevanju na daljavo.« Štrukelj dodaja, da bo ključno vprašanje, ki bo vsak teden bolj problematično, »kako izvesti ocenjevanje na daljavo, da bi bilo pravično do vseh in bi upoštevalo, da nimajo vsi enakih pogojev za pridobivanje znanja na domu«.
Znak, da se je zjutraj tehnično ustavilo, je v bistvu dober, pojasnjuje Štefanc. »To pomeni, da so šole že prvi dan precej bolj intenzivno začele izvajati pouk na daljavo. Toda pozna se, da tisti, ki bi morali na nacionalni ravni pripraviti kadrovske, materialne in organizacijske rešitve, svojega dela niso zadovoljivo opravili, šole in učitelji so tudi zdaj bolj ali manj prepuščeni lastni iniciativi in zmožnostim, zato me skrbi, da kakovost pouka in učenja na daljavo ne bosta na takšni ravni, kot bi lahko bila, če bi predvsem poletne mesece bolje izkoristili za pripravo na operativno in didaktično izvedbo modelov C in D.«
Manjkajoča navodila
Direktor zavoda za šolstvo dr. Vinko Logaj pravi, da za ta teden posebnih navodil ni bilo, »ker ni bilo prehoda od modela B na C ali D. So pa bila priporočila že prej podana. Danes je tehnika odpovedala.« V priporočilih iz avgusta je sicer zapisano, da bodo »priporočila tako na ravni organizacije kot tudi izvedbe pouka na daljavo« šole dobile prek priporočil in smernic, ki jih bosta pripravila ministrstvo in zavod za šolstvo. Kot poročajo šole, tega nimajo.
Štefanc pravi, da sta uporabnost in izvedljivost navodil odvisna »od organizacijskih rešitev na ravni države in šole, kadrovskih kapacitet, usposobljenosti učiteljev, razpoložljivosti gradiv, tehničnih pogojev in dobro domišljenih protokolov. Modra šolska politika bi seveda poskrbela za izvedbo 'stresnih testov', ki bi pravočasno pokazali, ali je sistem že na tehnični ravni dovolj zmogljiv. Da se nam že prvi dan 'sesuvajo' tehnološke platforme, je po vseh teh mesecih – ko že vrabci za Kacinom ponavljajo, da se je treba pripraviti na drugi val – nepojmljivo. In kaže na to, s kakšno lahkoto se v tej državi lotevamo resnih izzivov izobraževanja.«
Kako bo s kadri?
Šole sicer najbolj skrbi kadrovski problem, je dejal predsednik združenja osnovnošolski ravnateljev Gregor Pečan. »Delo v pogojih epidemije v prihodnjih nekaj dneh bo pokazalo, ali je sistem zmogljiv. Bojim se, da se bo zalomilo pri kadrih, ker bo kar veliko ljudi doma bolnih, tako učiteljev kot učencev, in v takih pogojih je zelo negotovo, koliko nam bo dejansko uspeli narediti. Skrajno neodgovorno bi bilo čez pol leta iskati krivce v izvajalcih izobraževanja. Zelo smiselno pa bi bilo razmisliti o podaljšanju jesenskih počitnic in nadomeščanju tistih dni v času, ko bodo razmere boljše.«
Da bi bilo treba zagotoviti nove zaposlitve, je Sviz ministrstvo opozarjal več mesecev in ta ukrep predlagal tudi za zadnji paket ukrepov, vendar nam ni uspelo, je ogorčen Štrukelj. »Vlada preprosto ne razume, kako pomembno in ključno je, da šole delujejo. Zato je tudi vprašanje, če pogledam po Evropi, ali je bilo res treba vse šole zapreti ali pa bi to lahko počeli bistveno bolj selektivno in premišljeno,« pravi. Štefanc meni, da se v nekaterih situacijah temu pač ni moč izogniti, a da marsičesa tudi ni mogoče razumeti. »Ob tem, ko učence prikrajšajo za pouk v šolah, so nakupovalni centri še vedno malodane na stežaj odprti. Razlike med šolami in učenci so in bodo velike. Da jih z neodgovorno šolsko politiko, ki ni opravila svoje naloge v mesecih, ki so sledili prvemu valu epidemije, še dodatno poglabljamo, ni sprejemljivo in zahteva resen premislek o politični odgovornosti ministrice.«
Zelo smiselno bi bilo razmisliti o podaljšanju jesenskih počitnic in nadomeščanju tistih dni v času, ko bodo razmere boljše.
Gregor Pečan
Razlike med šolami in učenci so in bodo velike. Da jih z neodgovorno šolsko politiko, ki ni opravila svoje naloge v mesecih, ki so sledili prvemu valu epidemije, še poglabljamo, ni sprejemljivo in zahteva resen premislek o politični odgovornosti ministrice.
Damijan Štefanc