V mesto se lahko pripeljemo tudi z vlakom
Mestna vozovnica Vožnje znotraj mestnega območja bi bile vabljivejše, če se ne bi vse linije končale na glavni postaji
Ljubljana – Javni potniški promet je v glavnem mestu – po opustitvi tramvaja leta 1958 in trolejbusa, ki naj bi prvega nadomestil, a je vozil samo do leta 1971 – resda močno odvisen od avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Vendar je za Ljubljančane in prebivalce obljubljanskih občin, ki živijo ali delajo v bližini ene od šestnajstih postaj in postajališč, dobra izbira tudi mestna vozovnica Slovenskih železnic.
• Železniško mestno vozovnico uporablja 113.972 ljudi.
• Avtobusi so že po voznem redu počasnejši od vlakov.
• Nadstreški za čakajoče so bolj izjema kot pravilo.
Z mestnimi avtobusi je lani okoli 560 tisoč uporabnikov opravilo skoraj 40 milijonov potovanj, železniško mestno vozovnico pa uporablja 113.972 ljudi. Na vseh postajah in postajališčih na območju MOL so Slovenske železnice naštele dobrih 3,4 milijona potnikov, ki imajo njihove vozovnice (enkratne, povratne, mestne, tedenske, mesečne, polletne in letne); v tej številki niso zajeti potniki z vozovnico za integrirani javni potniški promet (IJPP). Dnevna mestna vozovnica za odrasle stane 2,50 evra in mesečna 34 evrov, za otroke od šestega do dvanajstega leta pa 1,30 oziroma 17 evrov. Starejši od 65 let in upokojenci se od letošnjega poletja z rdečo kartico IJPP vozijo brezplačno.
Železniška mestna vozovnica velja za neomejeno število potovanj v dnevu oziroma mesecu, za katerega je izdana (mesečna velja še prvi delovni dan v naslednjem mesecu). Potniki se z njo lahko vozijo znotraj ljubljanskega mestnega območja, in sicer med 16 postajami oziroma postajališči: na štajerski progi Ljubljana–Zalog in Ljubljana–Polje, na gorenjski progi Litostroj, Ljubljana–Stegne, Ljubljana–Vižmarje in Medno, na dolenjski progi Ljubljana–Vodmat, Ljubljana–Rakovnik in Lavrica (v občini Škofljica), na notranjski
progi Ljubljana–Tivoli, Ljubljana– Dolgi most in Brezovica ter na kamniški progi Ljubljana–Brinje, Ljubljana–Ježica in Ljubljana–Črnuče.
Postajališča so večinoma skromno opremljena, nadstreški za čakajoče so bolj izjema kot pravilo, zgolj s peroni in nekaj sedišči na prostem, kjer so potniki prepuščeni vsem vremenskim vplivom. A na železniška postajališča ljudje seveda ne prihajajo zaradi počitka. Glavna prednost vlaka pred avtobusom je trajanje potovanja, glavna prednost avtobusa pa je razpredena mreža, in vsem pritožbam navkljub, vozni redi in pogostost voženj.
Na vsaki od petih prog ob delavnikih po voznem redu vozi okoli dvajset lokalnih in regionalnih vlakov, ki ustavljajo na postajališčih in postajah (Vižmarje, Rakovnik, Črnuče in osrednja postaja Ljubljana) na območju MOL ter na postaji Brezovica in postajališču Lavrica v sosednjih občinah. Največ vlakov je v jutranji in popoldanski konici, za tukajšnji vozni red pa je značilno, da se vse linije končajo v Ljubljani, čeprav ta nima čelne postaje, temveč prevozno. Še več, na ljubljanski železniški postaji si potniški vlaki vseh oznak delijo tire s tovornimi vlaki. Potnik se brez prestopanja tako denimo ne more iz Črnuč peljati do postajališča Tivoli.
Premalo vlakov za taktni promet
Slovenske železnice so pred leti sicer poskušale s taktnim prometom, ko potniški vlak odpelje denimo vsako polno uro ali ob polni uri in petnajst minut, toda za takšno rešitev je imel prevoznik premalo vlakov, moteča je bila tudi enotirnost najmanj gorenjske proge, če že na dolenjski in kamniški ni prav veliko tovornega prometa. Vendar pa je glavna prednost vlakov njihova hitrost, saj so dvakrat hitrejši od mestnih avtobusov. Iz Zaloga vozi vlak do osrednje postaje osem minut, avtobus pa do Bavarskega dvora kar 35. Velika je tudi razlika v času za potnike iz Mednega. Vlak namreč po voznem redu pelje okoli 13, mestni avtobus pa 27 minut. Iz Črnuč časovni razkorak sicer ni tolikšen, vendar je vse odvisno od prometa na Dunajski, kjer pa so zaradi obnove tudi pogosti zastoji.
Za dnevne migrante, v obdobju pred koronavirusom jih je bilo okoli 120.000, so priročna parkirišča na mestnem obrobju s hitrim dostopom po mestu. Parkirišče P+R na Dolgem mostu ima zadnja leta tudi svoje železniško postajališče. Mestni avtobus potrebuje po voznem redu do Bavarskega dvora 17 minut, vlak od šest do sedem; res pa pred glavnim kolodvorom ustavi le v Tivoliju, pravzaprav pri nekdanji tobačni tovarni med Rožno dolino in Vičem, kar bi bilo idealno za stanovalce študentskih domov, če bi do tja vozil vlak iz Metlike ali Murske Sobote.
Marsikomu bi prav prišlo tudi železniško postajališče pri P+R
Stanežiče. Vendar državna infrastrukturna direkcija (DRSI) navaja, da po nalogi o upravičenosti nadgradnje železniškega omrežja – ta je trenutno v strokovni recenziji – »glede na potencial potnikov na lokaciji P+R, ki je 1550 metrov od železniške postaje Ljubljana Vižmarje in 1600 metrov od železniškega postajališča Medno, ni predvideva gradnja novega postajališča«.