(Za)govor ustvarjalnosti

Ob 100. obletnici rojstva italijanskega pisatelja in pedagoga Giannija Rodarija od danes do sobote potekajo delavnice, predstavitve projektov in revije, branje Rodarijevih del, jutri pa spletni mednarodni znanstvezamenjali tradicionalne čarobne pravljice in bajke. Leta 1970 je za svoje delo prejel Andersenovo nagrado, najpomembnejše priznanje za mladinsko književnost. Do začetka leta 1980 je sodeloval z več časopisi ter se udeležil cele vrste predavanj in srečanj na italijanskih šolah z učitelji, starši, učenci in celo z gledališkimi skupinami učencev. Umrl je 14. aprila 1980 v Rimu. Leta 1973 je izšla Rodarijeva pedagoška mojstrovina, vademekum ustvarjalnega pripovedovanja, La grammatica della fantasia: introduzione all'arte di inventare storie, Srečanje z domišljijo: esej z napotki za starše, učitelje in promotorje ustvarjalnega pripovedovanja.

V delu avtor sporoča preprosto idejo, da če želimo biti dobri pripovedovalci, se moramo teh veščin naučiti že zelo zgodaj, v otroštvu, saj pripovedovalski talent ne zraste iz niča, treba ga je vzgajati in gojiti. Rodarija smo v slovenskem prostoru spoznali že v 60. letih, ko je Evelina Umek prevedla več njegovih del in Srečanje z domišljijo. Svoj prostor je našel tudi v nekaterih učbeniških gradivih in berilih, tudi sodobnih. Najbolj ga pozna generacija poznih 60. in 70. let, saj je odraščala ob njegovih knjigah in zgodbah: Pravljice po telefonu, Miška iz stripov, Modra puščica, Pravljice za igro, Vid v televizorju …

ni simpozij, na katerem bodo organizatorji – Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (dr. Barbara Baloh, dr. Eda Birsa), Gajbla (Samanta Kobal) in založba Malinc (pridr. prof. dr. Barbara Pregelj) – s priznanimi gosti spregovorili o Rodarijevem delu, pripovedovanju, otroški literaturi. Italijanski pisatelj, pesnik, osnovnošolski učitelj, novinar in pedagog se je rodil 23. oktobra 1920v italijanskem mestecu Omegna. Leta 1950 je izdal prvo delo za otroke in mladino, z obsežno produkcijo mladinske književnosti, pretkane z inteligentno romansko hudomušnostjo in humornostjo, v katero vstopajo motivi in teme iz vsakdanjega življenja njegovega časa (mir, vojna, izseljevanje, krivica, neenakost, svoboda …), je veliko prispeval k prenovi mladinske literature v Italiji. Tematike povojnega italijanskega časa 50., 60. in 70. let in Rodarijevi nadrealistični liki so