Ženska, ki je slikala z bolečino
Frida Kahlo V slovenščini je izšla romanizirana biografija znamenite mehiške slikarke
Mehičanka Frida Kahlo je ena najbolj znanih slikark 20. stoletja, revolucionarna komunistka, ki je podirala meje v umetnosti in politiki. Njena strast do življenja in slikanja še vedno odmeva.
Nemška literarna zgodovinarka Tania Schlie ustvarja kot pisateljica pod različnimi psevdonimi, med drugim kot Caroline Bernard. Pod tem imenom je opozorila nase že v romanizirani biografiji Dunajska muza o skladateljici iz dunajskih boemskih krogov Almi Schindler, ki je očarala slikarja Gustava Klimta, skladatelja Gustava Mahlerja in revolucionarja v arhitekturi Walterja Gropiusa.
Rada ima zgodbe o močnih ženskah, zato ne preseneča, da je bila naslednja na vrsti Frida Kahlo, ki je s svojimi slikami, predvsem avtoportreti, postavila spomenik ženski in mehiški staroselski kulturi. Njen oče je bil Nemec, mati pa je imela staroselskega očeta, bil je Zapotek. Ta del svojega rodu je vztrajno zanikala s fanatično katoliško religioznostjo, medtem ko je Frida, nasprotno, raziskovala svoje mehiške korenine.
Zaznamovala jo je bolezen
Rodila se je 6. julija 1907 v Coyoacanu, ki je bil takrat na obrobju
Ciudada de Mexico, v družinski Modri hiši (Casa Azul), kjer je tudi umrla. Čeprav med starši ni bilo pristnih odnosov, je bila močno navezana na očeta fotografa, od katerega je podedovala nagnjenost do umetnosti, veliko mu je tudi pomagala v studiu, kjer je retuširala fotografije.
Oče ji je predal dar opazovanja in smisel za red, ki ji je kasneje pomagal pri slikanju. Ves čas je bila razpeta med mehiškostjo in evropskostjo, prav tako med moškostjo in ženstvenostjo. Njeno otroštvo, odraščala je skupaj s sestrami Cristino, Matildo in Adriano, so močno zaznamovale posledice otroške paralize. Bolezen jo je za marsikaj prikrajšala, med drugim ni mogla študirati medicine, kot si je želela. Bolezen je bila stalnica v njeni družini, saj so bili tudi starši pogosto bolni.
Pri sedemnajstih se je v prometni nesreči avtobusa hudo poškodovala. Med dolgotrajnim in napornim okrevanjem si je krajšala čas s slikanjem. Po očetovih navodilih so ji nad posteljo namestili ogledalo, da se je lahko opazovala, in tudi priredili slikarsko stojalo, da je lahko slikala leže. V zrcalu je videla predvsem samo sebe, zato ne preseneča, da je njena slikarska pot temeljila večinoma na avtoportretih, skozi katere je sporočala svoja čustvena stanja in filozofske nazore.
Bolečina in ljubezen
Njen mentor in kasneje ljubimec Diego Rivera je kaj kmalu ugotovil, da je nekaj posebnega, nadvse nadarjena, predvsem pa edinstvena. Na svetu ni ne slikarja ne slikarke, ki bi bil podoben Fridi Kahlo. Zanimivo je, da je znala dobro posnemati italijanske renesančne slikarje, vendar je iz nje bruhala mehiška pisanost. Vse življenje se je spopadala z bolečino, tako fizično, zaradi polomljenega telesa, ki je prestalo več kot dvajset težkih operacij, kot tudi srčno, zaradi strastne ljubezni do Diega, ki pa ji ni znal biti zvest niti, ko sta bila poročena. Zaradi prometne nesreče tudi ni mogla imeti otrok in je doživela več spontanih splavov.
Zdravilno slikanje
Bolečino je zdravila s slikanjem, prav tako jo je navdihovalo življenje preprostih Mehičanov. Vseskozi je preizpraševala lastno identiteto in identiteto svoje domovine. Njeno ravnanje bi lahko označili za feministično, hkrati pa je kar preveč servilno skrbela za Rivero. Zanimali so jo vloga spola v družbi in vprašanja razrednega boja, kar je v avtoportretih mešala tako z realizmom kot s fantazijo. Bila je nadrealistična slikarka, ne da bi to sploh vedela ali želela. Prav tako je bila ena najvidnejših predstavnic porevolucionarnega gibanja Mexicayotl, ki si je prizadevalo za redefinicijo mehiške identitete in jo namesto na španskost vezati na azteško religijo in filozofijo.
Avtorica Tania Schlie je temeljito proučila njeno življenje in delo, večkrat obiskala Mehiko in Modro hišo, ki je danes muzej, posvečen Fridi Kahlo. Tam je umetnica preživela večino svojega življenja.
Strast in sovraštvo
Knjiga se osredotoča na odnos med Frido in Diegom, ki sta se strastno ljubila in občasno tudi strastno sovražila. Poročena sta bila dvakrat, drugič do njene smrti leta 1954. Rivera je imel več otrok, tako iz prejšnjih zakonov kot nezakonskih, Frida je fizično ljubezen prav tako iskala pri drugih, eden njenih ljubimcev je bil Lev Trocki, ki je nekaj časa skupaj z ženo živel v Modri hiši. Na Stalinov ukaz so ga umorili v neposredni bližini Fridinega doma.