Karierni cilj je globus, a že stopničke so sijajne
Žan Kranjec Naš udarni adut moškega smučanja za Delo v Söldnu o posebnosti ledenikov, primerjavi s tekmeci ter poletnimi skoki v morje
Sölden – Led je prebit, smučarska karavana je vstopila v 55. sezono svetovnega pokala. Kot že dolga leta je bila premiera na tirolskem ledeniku Rettenbach nad Söldnom, kjer pa udarni adut naše moške vrste Žan Kranjec ni ponovil podviga izpred enega leta, ko se je prav tu s 3. mestom uvrstil na svoje uvodne stopničke v sezoni. Tokrat je bil 7., z njim pa smo se pogovarjali tudi o nenavadnem pripravljalnem obdobju, psihološki trdnosti in počitniških skokih v morje.
Na premierni tekmi nove sezone ste pokazali dve podobi – po odličnem prvem nastopu, ko je bil pred vami le Švicar Gino Caviezel, ste zdrsnili na 7. mesto. Kako gledate na ta premik in ob koncu spodobno bero točk, ki pa bi bila lahko očitno precej bolj bogata?
Nedvomno bi bilo lahko drugače. Res sem imel po prvem nastopu dobre občutke, res pa je tudi, da so bile razlike v času med nami zelo majhne in če nisi uprizoril
res brezhibnega nastopa, so se ti stopničke izmuznile. Morda sem imel po drugem štartu tudi nekaj težav zaradi načete proge, bolj mi je premetavalo smuči kot v prvo, ni bilo več tiste zanesljivosti.
Koliko pomembnosti pa pripada temu, kar nam je po tekmi zaupal vaš trener Klemen Bergant, da vam v zadnjih dneh priprav za premiero le ni šlo vse po načrtih? Res sem prišel v preteklosti na prvo tekmo večkrat bolje pripravljen kot zdaj, toda to le ni bilo odločilno, ker je vsaka tekma zgodba zase. Na koncu imam solidno uvrstitev, a želim si dvigovati raven svojega smučanja in posledično izidov.
Kaj je potem tisto, kar vam v tem trenutku za vrh najbolj manjka? Predvsem moram poudariti, da so zdaj udarili naprej tudi mladi smučarji, konkurenca za vrh je širša. Imajo kakovost, a o tej sem prepričan tudi pri sebi. Imam nekaj težav na smučeh, moral bom še bolj zaupati opremi, izboljšati svoj učinek na treningu, biti psihično močan.
Kako je zdaj z vašo psihološko pripravljenostjo, delate tudi s strokovnjakinjo Tanjo Kajtna?
Še naprej sodelujem s Tanjo, psihologiji pa namenjam že tako veliko pozornosti. Učim se vedno znova, iz leta v leto, nato to poskusim prenesti v sezono. Moram ostati zbran in se ne obremenjevati z nepomembnimi dejavniki. Psihologinja mi pri tem pomaga, precej storim tudi sam na temelju svojih izkušenj iz preteklosti.
Omenili ste ta novi val smučarjev, ki se je že odrezal prav na tej premieri, kako ste sploh spremljali tekmece v tem sklepnem pripravljalnem obdobju?
Med pripravami sam zelo težko ocenjujem moč tekmecev. Seveda se srečujemo, tudi vadimo skupaj, toda tekmi nato pripade posebno poglavje. Lahko je nekdo na treningu zelo hiter, pa je nato na tekmi povsem drugače. Nerad govorim o imenih in zaostankih, ne skrivam pa, da smo skupaj vadili tudi s Henrikom Kristoffersnom, Filipom Zubčićem, francoskimi smučarji in še nekateri drugimi.
S Kristoffersnom ste se tudi zapletli v pogovor po koncu te prve tekme.
Skupaj sva ugotavljala, da bodo mnoge tekme še zelo negotove in zanimive. Obenem mi je potrdil, da tudi njemu smuči na drugi progi niso drvele, kot bi si želel ...
Najbrž pa svoj davek terjajo tudi te prav posebne razmere na Rettenbachu, dihanje na 3000 m je tako za navadnega smrtnika kot vrhunskega športnika drugačno kot ponavadi, kajne? Nedvomno, zdaj imamo še maske ... Hočeš-nočeš se utrujenosti po takšnem vikendu ne moreš izogniti, res pa je, da se telesno počutim dokaj dobro, zdržal sem oba nastopa po tej plati brez kakšnih opaznih težav. Višina se seveda pozna pri dihanju, res pa je tudi, da smo v zadnjih tednih vadili predvsem na ledenikih, zato smo se že dodobra privadili tudi na te zahtevne razmere.
Vam je pa bilo usojeno, da tokrat vadite le v Avstriji in Švici, virus je preprečil selitev evropskih smučarskih ekip na južno poloblo ...
Res, po nekaj letih me ni bilo na teh posebnih pripravah na drugi celini. Prepričan pa sem o tem, da smo dobro izkoristili dobro tudi prvi del v Švici kot tudi te zadnje dneve na različnih ledenikih.
Pa čeprav vam je prav na teh pogosto nagajalo vreme?
To je pač oktober, na ledenikih doživiš vse mogoče. Toda kadar smo bili na snegu, smo imeli dober trening.
In ko niste bili na snegu, kaj se je dogajalo v uricah vašega prostega časa?
Ah, tega je pa na teh zadnjih pripravah zelo malo. Zjutraj greš na smučarski trening, če ga ni mogoče izvesti, sledi kondicijska vadba, napoči čas za kosilo, za njim oddih, pa popoldanski trening, za njim kakšna fizioterapija ali denimo video analiza. Dan je hitro naokrog, po večerji sledi le še počitek ...
Kaj pa tisti pravi poletni počitek, kot vem, radi skočite med morske valove?
To pa vsekakor. Tudi če bi hotel, letos pač zaradi posebni razmer ne bi mogel na daljše potovanje, imel pa sem en teden počitnic ter še nekaj lepih vikendov na obali. Seveda s skoki v morje. Tako si napolnim baterije in se nato lotim treninga.
In nato spočiti pristopite k pripravam s popotnico prejšnje sezone s prestižno zmago v Adelbodnu in skupnim 4. mestom v veleslalomu. Na vrsti pa so novi cilji – kakšni? Karierni cilj je globus, tudi uvrstitev na stopničke je izjemen dosežek. Nimam v glavi, kje bi zdaj hotel biti, želel pa bi biti konkurenčen, dobro smučati. Seveda je marsikaj odvisno tudi od moči tekmecev. toda jaz se bom poskusil osredotočiti nase in na svoje sposobnosti.
Imel sem en teden počitnic ter še nekaj lepih vikendov na obali. Seveda s skoki v morje.