Od Pekla do Svetega Duha

Včeraj nam je statistični urad poslal eno čisto majhno provokacijo. Najprej nam je ponudil pomoč, iskalnik, v katero statistično regijo spada naš kraj. Ravno ko smo ugotavljali, kaj lahko počnemo v tej regiji, je pripotovala nova elektronska objava: Slovenska krajevna imena. Več kot 6000 naselij v Sloveniji ima okoli 4800 unikatnih imen, druga se ponovijo večkrat, so ugotovili statistiki in razgrnili paleto krajev, katerih imena imajo različne izvore in pomene. Predvsem pa so posejani po vsej državi, kamor bomo prihodnji mesec dni lahko šli le v mislih.

Že bežen pregled krajevnih imen pove, da imamo Slovenci radi živali. Ali pa smo jih nekoč imeli, da smo številna naselja, vasi in zaselke poimenovali z mački, konji, zajci in petelini. Poznate Mačji Dol, vasico v Marovški dolini, ali Zajčji Vrh, naselje v občini Novo mesto, pa Žabjo vas na Gorenjskem, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muho vas, Račjo vas in tako naprej in tako naprej. Slovenci imamo radi tudi rastline. Zakaj bi sicer ljudje živeli v Robidnici, Jablani, Kostanju ali Šipku v občini Črnomelj? Maline v Občini Mokronog - Trebelno se sicer preberejo kot Máline, Borovnica pa etimološko naj ne bi bila povezana z borovnicami. Mnoge kraje in naselja smo v zgodovini poimenovali po svetnikih: Lucija, Marjeta, Florjan, Primož, Štefan, Benedikt ...

In potem so imena, ki so smešna ali pa jih komaj izgovorimo. Kokolajnščak, Podpulfrca, Ritoznoj ali Bruhanja vas so le nekatera od teh, če izpustimo naselje Svinjsko v občini Sevnica, kjer prebivalce kar naprej kdo sprašuje, ali je tam svinjsko lepo in ali radi jedo svinjino. Imamo pa v Sloveniji tudi Pekel, Sveti Duh, Veselo Goro in Paradiž.

Kaj nam zadnja imena povedo o nas samih, si lahko vsak odgovori po svoje; v svoji regiji.