Denarja imajo dovolj, manjka projektov
Hišna banka EU Predsednik Evropske investicije banke Werner Hoyer o naložbah v razvoj cepiva, gospodarskem okrevanju in pomoči podjetjem
Predsednik Evropske investicije banke Werner Hoyer o naložbah v cepivo, okrevanju gospodarstva in pomoči podjetjem.
Bruselj – V Evropski investicijski banki (EIB) se vidijo v središču spopadanja z gospodarskimi in drugimi posledicami pandemične krize na stari celini. Predsednik EIB Werner Hoyer je v videopogovoru s skupino dopisnikov vodilnih evropskih časopisov poudaril, »da se je tekma za cepivo že začela«.
EIB ima dolgo zgodovino pri financiranju izdelkov v bitki proti malariji, aidsu, eboli. Za covid-19 je v njihovem portfelju 22 evropskih projektov za cepivo, zdravljenje ali diagnostiko, vrednih 770 milijonov evrov. Projekt razvoja cepiva vodita nemška proizvajalca BioNThec in CureVac. »Skrbi me, da so nekateri ljudje preveč navdušeni nad uspešnim razvojnim in raziskovalnim delom, ne namenjajo pa dovolj pozornosti potrebam po velikih proizvodnih zmogljivostih,« je ocenil Hoyer. Množična proizvodnja cepiva ne bo zagnana le za Evropejce, ampak tudi za manj razvite dele sveta.
V EIB so glede tega, kljub svoji konservativni posojilni politiki, naklonjeni nekaterim tveganjem. Tako so, denimo, pred devetimi leti razmeroma majhnemu danskemu podjetju Bavarian zagotovili financiranje razvoja cepiva za ebolo. Projekt je bil tvegan, na koncu pa uspešen, saj je Bavarian v ZDA prehitel tamkajšnjega tekmeca, opisuje svoje izkušnje Hoyer.
Med pandemijo covida-19 zagotavlja še ugodna posojila zdravstvenemu sektorju, denimo 600 milijonov evrov za bolnišnice in drugo v madridski regiji.
Jedro delovanja EIB med krizo postaja pomoč podjetjem, ki so v velikih težavah. »Velika razlika s finančno krizo pred desetimi leti je, da med pandemično krizo ne govorimo o krhkih državah in praznih proračunih. Govorimo o zdravih podjetjih, ki potrebujejo pomoč, ker s pomanjkanjem ne morejo preživeti nekaj mesecev,« je ocenil Hoyer. Spomladi so države članice EU zaupale EIB 25 milijard evrov za vzpostavitev evropskega jamstvenega sklada. Z njim naj bi zagotovili naložbeno podporo do 200 milijard evrov.
S podporo bi zmanjševali razlike med zmogljivostmi držav članic za delovanje, saj so blagajne ponekod že prazne. Cilj je zaščititi konkurenco in integriteto notranjega trga ob pomoči evropske razsežnosti, ki pa mora biti močan. »Če nimaš v roki bazuke, ne narediš vtisa na finančne trge,« pravi Hoyer. Osredotočeni bodo na majhna in srednja podjetja, v posebnih primerih tudi večja. Usmerjeni bodo predvsem v bolj prizadete države s podpovprečno stopnjo razvitosti. Kvot sicer ne bo, a glede na razmere bo poudarek na jugu stare celine.
V prihodnjih tednih naj bi odobrili prve operacije. Jamstva so zamišljena kot hitro, krizno odzivanje, ki zdravim podjetjem zagotovi preživetje. Ko bo v drugi polovici leta 2021 operativno začel delovati veliki sklad za okrevanje z nepovratnimi sredstvi, naj bi bila poroštva podjetjem v EIB že bolj ali manj izdana. Tako se podjetja lahko odločajo za nacionalne programe, njihovo kombinacijo z evropskimi programi: skladom za okrevanje ali jamstvenim skladom. Dvesto milijard evrov vreden projekt je po besedah Hoyerja sanjski cilj, saj ni gotovo, ali bo multiplikator na koncu res znašal osem.
»Preprečiti moramo veliko zapiranje, ki ima lahko orjaške posledice, tudi za proračune v prihodnjih letih,« je povedal Hoyer. V EIB že tako pričakujejo, da se bo število stečajev povečalo za 30 odstotkov. Njihova letna investicijska anketa, narejena v 12.000 podjetjih v EU, je pokazala, da skoraj vsako drugo podjetje (43 odstotkov) pravi, da že investira manj. Težave imajo pri dostopu do zunanjega financiranja. Kljub velikim luknjam v digitalizaciji podjetja odpovedujejo projekte na – digitalnem področju.
V EIB se vključujejo v uresničevanje najpomembnejših ciljev na področju podnebja in digitalne tranzicije. Hoyer je opozoril na šibke točke. Tudi na razvitih območjih so šole pomanjkljivo digitalizirane. »Ponekod se širokopasovna povezava konča pri šolskem zidu – šole so v srednjem veku,« je opozoril. Pogosto težava ni premalo denarja. »Ko pogledam območja po Evropi, ne primanjkuje pripravljenosti za posojila ali nepovratna sredstva,« je ocenil predsednik EIB Hoyer. Opazno pa je pomanjkanje ustrezno pripravljenih projektov, ki so solidni in primerni za financiranje.