Imajo vse, razen denarja
Koroška V Ribnici na Pohorju že desetletje iščejo investitorja v nove smučarske naprave Na lokaciji slovenjgraških term kmetje kosijo travo – Lavre bi tam zgradil bolnišnico
V Ribnici na Pohorju imajo že dolgo vse, kar potrebujejo za turistični preboj, nimajo pa denarja.
Ribnica na Pohorju – Hribovska vasica z nekaj več kot 1000 prebivalci dobrih 700 metrov nad morjem, Ribnica na Pohorju, bi z deset let starimi načrti za turistični razvoj skupaj s Kopami lahko bila najbolj prostrano in najlepše slovensko smučišče, pa tudi eno od večjih v Evropi. Za turistični preboj so že zdavnaj pripravili vse, kar so lahko, le denarja za naložbo jim (še) ni uspelo najti.
Pa so ga iskali. Celo v tujini. Veliko upanja je pred leti vzbudil obisk premožnega podjetnika iz Švice, ki se ni ustrašil višine naložbe, tudi podnebnih sprememb ne, saj imajo na severnih pobočjih Pohorja sneg do maja, ampak si je premislil zaradi državne birokracije. Potem so Pohorci vztrajno nagovarjali in celo nagovorili državo, naj žičniško infrastrukturo zgradi z evropskimi sredstvi, a kaj, ko se je ta tik pred zdajci odločila, da bo v krožno kabinsko žičnico vlagala drugje.
Župan Ribnice na Pohorju Srečko Geč, prišlek v te kraje iz Maribora, je zato v zadregi ob vprašanju, ki se začne z besedo kdaj. »Nič več ne bom rekel, ker sem že tolikokrat napovedoval,« je dejal župan, ki še vedno upa na uresničitev načrtov. Še vedno je prepričan, da bi občanom z izvedbo naložbe omogočili lažje in boljše življenje. »V prvi fazi, vredni nekaj več kot 13 milijonov evrov, v kateri bi zgradili krožno kabinsko žičnico med Ribnico na Pohorjem in Pesnikom, bi pridobili od 70 do 80 delovnih mest. Ko bi gondolo kasneje v nekoliko cenejši drugi fazi po tračnicah podaljšali do Črnega vrha, bi jih bilo še več, v povezavi s Kopami pa bi bilo teh delovnih mest okoli 200,« je napovedal sogovornik.
2400 smučarjev na uro
Nova žičnica med vasjo in Pesnikom bi pozimi na uro lahko prepeljala okoli 2400 smučarjev, poleti pa bi jo uporabljali gorski kolesarji in pohodniki. Vasica, ki ima pozimi z dvema krajšima smučarskima progama nad vasjo že zdaj do 25.000 prenočitev, bi jih nastanila v novem hotelskem kompleksu in trinajstih apartmajskih hišah, ki bi ob obstoječih 400 turističnih posteljah v petih apartmajskih hišah in zasebnih nastanitvah ponujale dodatnih 2000 turističnih postelj.
Te številke so imeli v mislih, ko so gradili čistilno napravo in urejali preostalo infrastrukturo. V kraj iz obeh smeri vodi široka obnovljena cesta, poskrbeli so za zadostne kapacitete vode, v dolini za žičnice stoji tudi nova trafopostaja. Karmen Sonjak, direktorica regionalne razvojne agencije Koroška, je poudarila: »Na potezi je država. Projekt ima veljavno gradbeno dovoljenje, v regijskih razvojnih načrtih je med prioritetnimi.«
Z avtomobilom le do vasi
Če jim bo uspelo zgraditi novo smučarsko infrastrukturo, bodo v občini, ki je v celoti v območju Natura 2000, avtomobilski promet ustavili že v vasi. »S tem bi zagotovili rentabilnost gondoli,« je prepričan župan, ki ni razmišljal samo o zimskem, ampak tudi o letnem turizmu. »Zmagali smo, če nam uspe na vrh Pohorja z gondolo pripeljati tudi kolesarje,« je nadaljeval Geč. Ljudje podpirajo projekt, a številni so razočarani, ker je še vedno le na papirju. »S turističnim centrom smo občanom, ki so na kmetijah razvijali dopolnilne dejavnosti, obljubljali kritično maso gostov, ki jih zdaj ni. Ljudje plačujejo tudi za čistilno napravo, ki smo jo dimenzionirali za potrebe novega turističnega centra,« je priznal župan.
V primerjavi z gondolo iz Ribnice proti Pesniku in naprej proti vrhu Ribniškega Pohorja je povezava s Kopami prek Hudega Kota šele v fazi idejnega projekta. »Na Kopah si te povezave želimo. Država bi morala v tem videti potencial, pri čemer ne gre samo za zimski,
ampak tudi za letni turizem,« je povedal Boštjan Paradiž iz podjetja Vabo, ki na Kopah upravlja smučarske naprave in polni nastanitvene kapacitete.
Nasedle slovenjgraške terme
Gostje, ki bi prišli v Ribnico, bi gotovo zakrožili tudi po drugih turističnih destinacijah v regiji, zato Gečev projekt koroški župani podpirajo. Radeljski Alan Bukovnik bi lahko imel še več kopalcev v naravnem jezeru, slovenjgraški Tilen Klugler pa jim bo kmalu lahko ponudil letni in zimski bazen, ne pa tudi term. Spomnimo, da je občina Slovenj Gradec leta 2005 zvrtala 1260 metrov globoko luknjo na območju Mislinjske Dobrave in našla vodo s pretokom dobre tri litre na sekundo in temperaturo 41 stopinj Celzija na površju.
Občina od takrat ni našla investitorja, občani pa so si megalomanski projekt, vreden kar okoli 30 milijonov evrov, zapomnili po aferi, v katero sta bila vpletena takratni župan Matjaž Zanoškar in njegova desna roka Lidija Požgan. Oba sta kupila zemljišča na območju, kjer naj bi zgradili terme, Zanoškar pa je v tistem času poskrbel, da bo vas Podgorje na trasi tretje razvojne osi dobila cestni priključek za terme. Na lokaciji, za katero so za termalno vrtino, nakup zemljišč in idejni projekt porabili več kot dva milijona občinskega denarja, ni ne duha ne sluha o termalnem kopališču in dveh hotelih z 250 posteljami.
Vizionarski Lavre
Aktualna občinska oblast v mestu z evropskimi sredstvi gradi novo zimsko in letno kopališče, ki pa
ni nadomestilo za terme. Naložba, po kateri bo mesto bogatejše še za park urbanih športov, je vredna 8,6 milijona evrov in je največja v zgodovini mestne občine. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je povedal: »Kar zadeva terme, še nismo vrgli puške v koruzo. Morda bomo na tem mestu zgradili bolnišnico,« je rekel. In ni bil prvi, ki je to izjavil. Janez Lavre, dolgoletni direktor slovenjgraške bolnice, ki so ga aprila odnesli s položaja žaljivi tviti, je omenjal gradnjo članom sveta zavoda, ko se jim je nedavno predstavljal kot vnovični kandidat za direktorsko funkcijo. Slišalo se je tako vizionarsko, da so poslušalci pod zaščitnimi maskami imeli odprta usta, o tem pa ni Lavreta nihče podrobneje zaslišal.
Lavretu v drugem poskusu ni uspelo zasesti direktorskega položaja, župan Klugler pa tudi ni bolj gostobeseden o naložbi, tako da lahko samo ugibamo, kaj imata v mislih. Pa tudi tega ne vemo, ali bi Lavre – če bi seveda znova vodil javni zavod s skoraj 1000 zaposlenimi – končno le uresničil idejo, da bodo namesto 16 vozičkov s hrano, ki jih po hodnikih slovenjgraške bolnišnice trikrat na dan potiska osem zaposlenih, dostavljali obroke do pacientov južnokorejski roboti. Ti naj bi prevažali tudi zdravila, sterilizacijski material, če bodo odpravili nekaj arhitektonskih ovir, pa celo umazano perilo. Namesto term torej nova bolnišnica? Na razplet bo treba počakati.
Kar zadeva terme, še nismo vrgli puške v koruzo. Morda bomo tukaj zgradili novo bolnišnico.
Tilen Klugler
Zmagali smo, če nam uspe na vrh Pohorja z gondolo pripeljati tudi kolesarje.
Srečko Geč