Prvi val nas je prestrašil, drugi nam bo zlezel pod kožo
Medtem ko je prvi val epidemije ustavil življenje, drugi val vnaša strah in negotovost.
Drugi val, vsaj za zdaj, ni tako močno ustavil življenja v Sloveniji kot prvi. Večina dejavnosti deluje vsaj v omejenem obsegu. Konec marca je bilo med vožnjo po avtocesti med Celjem in Vranskim mogoče na prste ene roke prešteti osebne avtomobile, ki so vozili v nasprotno smer. Zdaj je promet manj gost kot ponavadi, a je avtocesta vseeno kar polna tudi osebnih vozil.
Toda država nas, v težki pomladanski lekciji in po njej, ni naučila živeti z virusom. Strokovne službe bi morale v poletnem zatišju predvideti možne scenarije in vzpostaviti protokole na vseh področjih življenja – morale bi torej obiskati frizerske salone, avtopralnice, podjetja, gostilne, stanovanja ter simulirati kroženje virusa. Skupaj bi potem morali sestaviti seznam praktičnih prilagoditev. Tako pa jih veliko ne ve, kaj jih čaka v naslednjem obdobju. Prebivalci so se ob pomanjkanju ustreznih napotkov razdelili na preveč pogumne in panične.
Medtem ko je prvi val epidemije ustavil življenje, je ključna težava drugega vala to, da je med prebivalce vnesel strah in negotovost. Prebivalci, ne samo Slovenije, ampak tudi celotne zemeljske oble bomo v strahu pred epidemijo živeli še dolgo po tem, ko je ne bo več. Če smo poleti lahko upali, da bo leto 2021 leto okrevanja, zdaj vse več scenarijev napoveduje začetek okrevanja šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Drugi val epidemije prinaša nekoliko slabši letošnji gospodarski izkupiček, kot so analitiki napovedovali ob koncu poletja, a letošnje leto je tako ali tako za pozabo.
Ključna težava je, da se bodo prebivalci v drugem valu, ki se bo verjetno precej zavlekel, navadili živeti slabše. Skrčila se bo košarica življenjskih potrebščin, dlje bomo zadovoljni s starimi hišnimi aparati ali avtomobilom. Še dolgo po tem, ko bo nevarnost virusa izginila, se bomo manj srečevali, manj hodili v kino, gledališče, na dopust ... Življenje bo še nekaj let upočasnjeno in to se bo poznalo vsem. Ne bodo trpela samo podjetja, ki bodo zmanjšala naložbe in odpuščala, tudi v državni blagajni bo denarja manj. Zato je še pomembneje, da se naučimo živeti z virusom, ne pa v strahu pred virusom.