Sonce in veter kot najpomembnejša vira elektrike
Obnovljivi viri energije V EU so ob polletju že presegli fosilna goriva – Slovenija na 14. mestu svetovne energetske trileme
V EU so obnovljivi viri energije, kot sta veter in sonce, v prvi polovici letošnjega leta že presegli fosilna goriva in postali osrednji vir električne energije. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov se je v EU povečala za 11 odstotkov. Sončna, vetrna, hidro- in bioenergija so v prvih šestih mesecih letos predstavljale 40 odstotkov električne energije, medtem ko je bilo s fosilnimi gorivi proizvedenih 34 odstotkov elektrike, je pokazala najnovejša študija londonskega možganskega trusta Ember.
Omenjena rast je rezultat novih vetrnih in sončnih elektrarn ter ugodnih vremenskih pogojev. »Samo z vetrnimi in sončnimi elektrarnami je bilo proizvedenih rekordnih 21 odstotkov električne energije. Pri tem so še večje deleže dosegli na Danskem (64 odstotkov), Irskem (49 odstotkov) in v Nemčiji (42 odstotkov). Proizvodnja na osnovi fosilnih goriv se je medtem znižala za 18 odstotkov,« je še navedeno v študiji, v kateri je zapisano tudi, da je padec ob porastu obnovljivih virov tudi posledica manjšega povpraševanja (za sedem odstotkov manj) po elektriki zaradi pandemije covida-19. Zaradi vsega omenjenega so se v EU izpusti ogljikovega dioksida v prvem polletju zmanjšali za okoli 23 odstotkov. V študiji Ember je še navedeno, da bo covid-19 letos upočasnil gradnjo novih sončnih in vetrnih elektrarn (za okoli 30 odstotkov). Napredek po državah pa je zelo različen. Poljska je – in prvič prehitela tudi Nemčijo – postala največji proizvajalec elektrike v EU na osnovi premoga, čeprav se je ta v povprečju v EU zmanjšala za 32 odstotkov.
Slovenija visoko po indeksu svetovne energetske trileme
Slovenija se je po indeksu svetovne energetske trileme za leto 2020, ki ga izdaja Svetovni energetski svet (World Energy Council – WEC), med 128 državami uvrstila na 14. mesto. Dosegla je 78,2 točke (ocena ABA), Švica, ki se je uvrstila na prvo mesto, pa je dosegla 84,3 točke (ocena AAA). V tako imenovani analizi trilema se ocenjuje energetiko po treh ključnih dimenzijah: po energetski varnosti, energetski enakopravnosti in okoljski trajnosti. Slovenija je pri energetski varnosti dosegla 67,9 točke in se uvrstila na 19. mesto (na prvem mestu je Kanada s 77,1 točke), pri energetski enakopravnosti je s 93,4 točke pristala na 30. mestu (na prvem mestu je Luksemburg z 99,9 točke) ter pri okoljski trajnosti s 77 točkami na 26. mestu (na prvem mestu je Švica z 90 točkami).
Slovenija se je s 14. mestom spet dobro odrezala, je poročilo o energetski trilemi komentiral dr. Ivan Šmon, pobudnik ustanovitve Sekcije slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) v okviru Energetske zbornice Slovenije. »Pri energetski enakopravnosti dosegamo visoko oceno, vendar so pri analiziranju v WEC opazili višje cene elektrike in plina v letu 2019.
Relativno glede na druge države smo pri tem kriteriju nazadovali, in sicer z ocene A na oceno B. Pri okoljski trajnosti imamo seveda izzive, kot je energetsko-intenzivna industrija, a opazili so prizadevanja in uspehe na področju večje energetske učinkovitosti,« pravi Šmon.
Domači viri za polovico potreb po energiji
V Sloveniji je bila lani količina energije, namenjene končni rabi, za dva odstotka manjša kot predlani. Za končno rabo v gospodinjstvih je bilo namenjenih 21 odstotkov energije. Z domačimi viri energije smo izpolnili 51 odstotkov potreb po energiji. Domača proizvodnja energije v Sloveniji je po navedbah statističnega urada lani znašala 148.000 terajoulov. Največji delež je predstavljala jedrska energija s skoraj 43 odstotki, sledili so obnovljivi viri energije s skoraj 32 odstotki in energija iz premoga s 25 odstotki. V strukturi preskrbe z energijo so lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 odstotkov; delež jedrske energije je predstavljal 22 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 18 odstotkov, delež premoga 16 odstotkov in delež zemeljskega plina 11 odstotkov.
Energetski viri v Sloveniji
Pri vprašanju energetskih virov tudi osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije, ki se opira na nacionalni energetski in podnebni načrt, do leta 2030 predvideva 60-odstotno zmanjšanje rabe premoga v primerjavi z letom 2005, delež obnovljivih virov pa naj bi se do leta 2030 povečal na 43 odstotkov, in to predvsem na račun sončnih elektrarn. Po podatkih spletnega portala za fotovoltaiko, portal PV, je bilo stanje obnovljivih virov v Sloveniji sredi julija letos takšno (glede na deleže posameznih virov po njihovi moči): sončne elektrarne 45 odstotkov, elektrarne na biomaso in bioplin 27 odstotkov, hidroelektrarne (do 10MW) 15 odstotkov, soproizvodnja 11 odstotkov in ostale naprave en odstotek.
Po navedbah portala PV se stanje fotovoltaične industrije v Sloveniji lani ni bistveno spremenilo, saj sta med vodilnimi proizvajalci še vedno podjetji Bisol Group in ETI Elektroelement. Na področju inštalacije in vzdrževanja sončnih elektrarn pa po njihovi oceni največji tržni delež obvladuje podjetje Gen-I, ki svojo storitev trži pod znamko Gen-I Sonce. V podjetju so na vprašanje, zakaj je samooskrba s sončno energijo najučinkovitejša shema, ki deluje, odgovorili, da imamo velik vodni, sončni, vetrni, geotermalni in gozdni potencial, zato bi v prihodnje večino energije lahko proizvedli iz obnovljivih virov. »Največ potenciala imamo gotovo v sončni energiji, saj imamo povsod zadostno osončenje z minimalnimi razlikami med pokrajinami. To pomeni, da povsod lahko postavimo sončno elektrarno, na samostojni hiši, večstanovanjski stavbi ali poslovnem objektu,« pravijo v Gen-I in dodajajo, da samooskrba s sončno energijo pomeni proizvajanje lastne električne energije z mikro sončno elektrarno, s katero pokrivamo lastno porabo električne energije enega ali več merilnih mest.
Z vidika samooskrbe je, kot še pojasnjujejo v Gen-I, najprimernejša izbira domača mikro sončna elektrarna, s katero si lahko zagotovimo elektriko za potrebe gospodinjstva; ob postavitvi polnilnice pa tudi za polnjenje morebitnega električnega avtomobila. K temu je mogoče dodati še toplotno črpalko, ki ob pogonu na elektriko izrablja toploto iz zraka, podzemne vode ali talne zemlje ter jo pretvarja v toploto za ogrevanje ali hlajenje prostorov in za ogrevanje sanitarne vode. »Proizvodnja lastne, zelene energije pomeni investicijo v čisto okolje in dolgoročno energetsko neodvisnost za nas in naše potomce. Se pa tudi izplača, saj se investicija v lastno samooskrbno sončno elektrarno s pridobitvijo nepovratne subvencije Eko sklada načelno povrne v manj kot desetih letih. Posledično s tako investicijo postanemo povsem neodvisni od nihanj cen elektrike na svetovnih in regionalnih trgih, saj nam jo vse leto brezplačno dostavlja sonce.«
Nujna sprememba uredbe o samooskrbi
Na vprašanje, kaj vse je še treba spremeniti na področju zakonodaje, da bi samooskrba iz obnovljivih virov energije v Sloveniji lahko uspešno zajela še več raznovrstnih priložnosti in potenciala za občane, v Gen-I odgovarjajo, da je najbolj nujna sprememba uredbe o samooskrbi. »Kljub najboljši volji ministrstva v preteklosti, da omogoči zagon samooskrbe najširšemu krogu ljudi s sicer dobro zastavljeno uredbo, kar podpiramo, smo pristojno ministrstvo naknadno obveščali, kje se na terenu še vedno zelo zatika in kaj zelo ovira množično gradnjo sončnih elektrarn. Mislimo predvsem na skupnostne samooskrbne sončne elektrarne, kjer so še vedno velike ovire. Ena ključnih je, da morajo biti odjemalci, ki so člani SS (skupnostne samooskrbe) in njihova odjemna merilna mesta, znani že vnaprej, pred postavitvijo sončne elektrarne, in da mora biti vsa proizvedena električna energija ves čas trajanja SS razdeljena med vse člane skupnostne samooskrbe.« Zato se v letu in pol od uveljavitve uredbe ni oblikovala niti ena skupnostna samooskrba, saj ne upošteva slovenske posebnosti in dinamike na stanovanjskem področju. »Vemo, da se v celoti spreminja slovenski energetski zakon in da bo kmalu zasnovan nov zakon o obnovljivih virih energije. Pričakujemo, da bodo v njem določbe za samooskrbo še bolj urejene in spodbujevalno naravnane, tudi v smeri doseganja nacionalnih podnebnih ciljev,« še pravijo v Gen-I.
Sončna energija predstavlja ogromen potencial tudi za gradnjo sončnih elektrarn na večstanovanjskih stavbah. Sončne elektrarne Gen-I Sonce so postavljene v 90 odstotkih vseh slovenskih občin. »Poudariti pa je treba, da imamo različne ravni razvitosti lokalnih skupnosti na področju zelene transformacije, kar omejuje izvedbo projektov. Samooskrbne sončne elektrarne postavljamo za različne vrste odjemalcev in pomagamo pri zeleni transformaciji tudi v tujini,« še pojasnjujejo.