Skrivnostni svet Nerajskih lugov
Obiskovalci lahko območje doživijo z lesenega podesta, okoli katerega se dviga močvirsko rastje
Že poleti so se lahko po stezah učne poti Nerajski lugi sprehodili obiskovalci, zdaj pa se projekt, ki bo obiskovalcem dokončno razkril ta skrivnostni in zamočvirjeni svet, po dveh letih tudi končuje. Ureditev je stala nekaj več kot 130.000 evrov (štiri petine bo pokril Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), odprtje poti pa prinaša Krajinskemu parku Lahinja, kakor pričakujejo v Beli krajini, predvsem nove možnosti za razvoj izobraževalnega turizma.
Nerajski lugi so zavarovani kot naravni rezervat v Krajinskem parku Lahinja, ki je eden najmanjših v Sloveniji, saj obsega komaj 2,6 kvadratnega kilometra. Že iz imena lugi lahko sklepamo, da je to močvirnat svet, v njem pa izstopajo karbonatna nizka barja z navadno reziko in bazična nizka barja z vlažnimi travniki, ki so v Beli krajini prava redkost, so to naravno znamenitost opisali v črnomaljski občini.
Kakor številni drugi habitati, med njimi predvsem vlažna travišča, so bili tudi Nerajski lugi zaradi opuščanja kmetijske rabe v slabem stanju in nekatere redke rastlinske in živalske vrste ogrožene. Da bi pripomogli k njihovemu ohranjanju, v krajinskem parku vsako leto pripravljajo tradicionalno tekmovanje Pokosimo Nerajske luge.
Obiskovalci jih lahko zdaj doživijo z 250 metrov dolgega lesenega podesta, okoli katerega se dviga močvirsko rastje; dodali so mu informativne table in na koncu še ptičjo opazovalnico (na območju je mogoče opaziti 25 vrst ptic), nekaj navedenega denarja pa so namenili tudi za krajevno kulturno dediščino. Z izvirno hišno opremo s konca 19. stoletja so namreč obogatili parkovni informacijski center v Plavčevi domačiji v Velikem Nerajcu.
V sklopu projekta so končali tudi popis habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst v Nerajskih lugih in na širšem območju parka izvedli raziskavo Življenje nekoč in danes, v okviru katere so pri starejših domačinih iskali podatke o krajevnem življenju.
»Vse nove investicije v parku so odlična priložnost za razvoj izobraževalnega turizma, pri katerem v ospredje postavljamo najmlajše generacije. Želimo jim ponuditi možnost raziskovanja naravne in kulturne dediščine, učenja v naravi ter spoznavanja, kako pomembno je varovanje narave,« so poudarili v Razvojno-informacijskem centru Bela krajina.
Ponudbo Krajinskega parka Lahinja, ki sodi v območje Natura 2000, v njem pa je zavarovanih sedem naravnih in pet kulturnih spomenikov ter dva naravna rezervata, nameravajo v prihodnjih letih še nadgraditi in se močneje usmeriti v tako imenovana zelena doživetja.
V Krajinskem parku Lahinja je zavarovanih sedem naravnih in pet kulturnih spomenikov ter dva naravna rezervata.