Bližamo se težkim odločitvam: koga zdraviti in koga ne
Bioetika Stališče komisije za medicinsko etiko bi gotovo pomagalo politikom in zdravnikom, meni Dušan Keber
Zdravniki se bodo morali odločati, kdo bo imel pri zdravljenju prednost.
Dušan Keber
Ljubljana – Tudi pri nas bomo kmalu pred težkimi odločitvami. Bližamo se trenutku, ko se bodo zdravniki morali odločiti, kateremu bolniku bodo omogočili intenzivno zdravljenje in kateremu ne, je na posvetu ob svetovnem dnevu bioetike Covid-19: etični izzivi opozoril Dušan Keber in hkrati poudaril, da država ni izurila prostovoljcev za pomoč bolnikom.
V Italiji se je spomladi ob izbruhu epidemije pojavila ideja, da bo treba zdravljenje covida-19 v bolnišnici omejiti na podlagi starosti, o čemer bi odločale etične komisije v bolnišnicah. To misel so kmalu opustili, a porajala so se druga upravičena vprašanja: Ali naj še naprej zdravijo bolnike in bolezni glede na družbeno koristnost zdravljenja in se sploh ne ukvarjajo s covidom-19? Zaradi grožnje, ki jo je predstavljala ta bolezen, so se odločili, da ima covid-19 prednost, je povedal Dušan Keber.
A tudi znotraj covida- 19 obstaja dilema: kako izbrati paciente, ki jih bomo zdravili ob omejenih virih – posteljah in negovalnem osebju. Spomladi te dileme ni bilo, saj okuženih ni bilo toliko, zdaj pa se bližamo trenutku, ko se bodo zdravniki v Sloveniji o tem morali odločati. Kmalu bo v naši državi 1000 okuženih na dan, vse več jih bo v bolnišnicah, potrebovali bodo intenzivno nego, je naštel profesor Keber.
Težke odločitve
Kot v vojni bodo zdravniki tudi ob razmahu epidemije pred težkimi odločitvami. » Odločati se bodo morali, kdo bo imel pri zdravljenju prednost, « je dejal Dušan Keber. »Kako bodo izbirali? Glede na to, kdo ima največ možnosti za preživetje? Glede na to, kdo bo po ozdravljenju najdlje živel? Bodo torej imeli prednost mladi? Ali morda ljudje, ki so za družbo bolj koristni, kot so denimo zdravniki in medicinske sestre, ki bi lahko po ozdravitvi še naprej pomagali drugim bolnikom? Ali naj bo zdravljen enostavno tisti, ki prvi pride? « S temi dilemami se po njegovih besedah tri četrtine zdravnikov pri nas običajno ne srečuje, a zdaj se bodo morali spoprijeti s tem. V ZDA se nagibajo k temu, da bi dali prednost dolgotrajnosti preživetja, a priporočil država
še ni izdala. Tudi če bi zdravniki dobili priporočila, nobeno, še tako decidirano, povsem ne razbremeni zdravnika, je poudaril.
Možnost je združitev več kriterijev v točkovanje, ki se je v primeru orkana Katrina – ta je povzročil največ denarne škode med naravnimi nesrečami v ZDA – pokazalo za ne povsem ustrezno za odločitev o tem, koga rešiti izpod ruševin. Zato nekateri menijo, da je treba kriterije pripraviti vnaprej. Profesor Keber je v tem smislu podprl spomladansko ravnanje v domovih za starostnike, ko so vnaprej pripravili kriterije za stanovalce, a se to ne bi smelo zgoditi brez pacientov ali njihovih svojcev, je poudaril.
Zdravniki in vsi ob posteljah bolnikov se bodo srečali s pošastno dilemo: čigavo življenje je več vredno za skupnost. »Tudi če odmislimo zdravnike in medicinske sestre. Kaj pa dostavljavci hrane, prevozniki, poštarji? Ali je bolj pomemben direktor banke ali mati samohranilka z dvema otrokoma. Literatura daje prednost materi. Toda v praksi dvomimo, da bo tako, « je dejal govorec, ki pogreša mnenje komisije za medicinsko etiko ( KME) o teh vprašanjih ob novem valu epidemije, »ki nas lahko vse preplavi« . »Stališče komisije za medicinsko etiko bi gotovo pomagalo politikom in zdravnikom, « je poudaril.
Profesor Keber je opozoril tudi na to, da so viri – bolniške postelje in negovalno osebje – omejeni. Kaj bo, če bo zbolelo toliko zdravnikov, toliko medicinskih sester in bolničarjev, da nega bolnikov ne bo več mogoča? Kdo bo pomagal pacientom, ki jim intenzivno zdravljenje ne bo pomagalo in bodo potrebovali terminalno nego? Zato je že spomladi predlagal, da bi za nego bolnikov v bolnišnicah usposobili vojake, a se to ni zgodilo. Slovenija ima tudi druge možnosti, denimo 100 ekip prve pomoči v okviru Rdečega križa, to je po Kebrovih besedah 600 ljudi, tu so tudi medicinske sestre v zadnjem letniku fakultete. Oboje bi bilo treba za nego obolelih za covidom-19 še usposobiti, a se s tem nihče ne ukvarja. Zaradi zaprtja restavracij in hotelov bo veliko ljudi brez dela, tudi te bi lahko usposobili za pomoč bolnikom, je naštel profesor Keber. »Tudi to je družbena etika,« je dejal.