Kmetijski ministri ključne teme preložili na noč
Skupna kmetijska politika Doseženi dogovori dobri za Slovenijo in male kmete, ocenjuje minister Jože Podgoršek
Ljubljana – Ministri za kmetijstvo in ribištvo na dvodnevnem zasedanju sveta EU v Luxembourgu do konca redakcije niso sprejeli kompromisnega besedila predloga svežnja o reformi skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Odprta so ostala ključna vprašanja o vsebini okoljskih shem in denarju, namenjenem zanje. Na našem ministrstvu za kmetijstvo so z izkupičkom zadovoljni.
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki se je udeležil zasedanja sveta EU v Luxembourgu – za nedoločen čas zadnjega ob fizični navzočnosti ministrov – je v videopogovoru naštel, o katerih zadevah so se ministri že dogovorili in bodo veljale tudi za Slovenijo. Prva je prožnost pri zagotavljanju obsega denarja, predvidenega za okoljsko shemo. Gre za plačilo kmetom za prakse, ki pripomorejo k varstvu okolja in podnebja. Okoljske sheme bodo za države članice obvezne, za kmete pa prostovoljne, zato se države bojijo, da zaradi premajhnega zanimanja kmetov zanje denar, ki bo na voljo, ne bo porabljen v celoti. Slovenija po besedah Podgorška »zagovarja veliko prožnost pri zagotavljanju obsega sredstev za okolje iz prvega in drugega stebra. Vsak dodaten evro v drugem stebru bi lahko pomenil morebitni prihranek v prvem stebru [pri neposrednih plačilih], sicer bomo morali tudi v Sloveniji pomemben del neposrednih plačil vezati na okoljske vsebine, ki jih bodo kmetijska gospodarstva izvajala.«
Izjeme za male kmete
Kot pomembno za Slovenijo je Podgoršek ocenil tudi predvideno dodatno prožnost pri porabi denarja za okoljsko shemo v prvih dveh letih novega programskega obdobja. To bo omogočilo, da država ne bo izgubljala sredstev zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v okoljsko shemo. Kot velik napredek za Slovenijo in male kmete pa je označil napredek pri prožnosti glede standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Postavlja se prag petih hektarov, do katerega bi kmetijska gospodarstva lahko bistveno razbremenili kontrol – predvidene so tudi izjeme pri izvajanju zahtev kolobarja, prahe –, kar bi pomenilo debirokratizacijo za male kmete.
Nerešenih pa je ostalo več vprašanj glede okoljske sheme: kakšen bo minimalni obvezni delež investicij za okoljske vsebine iz prvega stebra SKP. Nemško predsedstvo predlaga 20 odstotkov. Drugo vprašanje je, kaj se bo upoštevalo za okoljske vsebine v drugem stebru. Slovenija po besedah Podgorška poleg ekološkega kmetovanja in kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil zagovarja stališče, da naj se upoštevajo vsaj investicije, ki so namenjene okoljskim vsebinam, in plačila za območja Natura 2000.
Okoljske nevladne organizacije in nekateri strokovnjaki so predlog nemškega predsedstva svetu EU o svežnju reforme SKP označile za redčenje zelenih ambicij evropske komisije. »Evropski parlament zahteva veliko ambicioznost držav članic glede okoljskih vsebin v naslednjem programskem obdobju SKP. Mi pa si želimo, da bi bile vsebine uravnotežene. Da bomo znali podkrepiti tako okoljske vsebine kot vsebine znotraj naše kmetijske politike,« je dejal Podgoršek.