Pogosto med prvimi, ki izgubijo službe
Priseljenci Delavce iz tretjih držav je epidemija nesorazmerno prizadela, opozarjajo v OECD – Večji izzivi ob šolanju na daljavo
Ljubljana – Priseljence in njihove družine v razvitih državah je kriza zaradi covida-19 prizadela nesorazmerno bolj kot v teh državah rojene, tako na področju trga dela kot pri tveganju okužb in šolanju na daljavo, ugotavljajo v Organizaciji za sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem zadnjem poročilu o mednarodnih migracijah (International Migration Outlook, 2020). Pristojne pozivajo, naj ne zmanjšujejo sredstev za integracijo, saj tako pomagajo tujcem, da lahko prispevajo k družbi in gospodarstvu.
V zadnjem desetletju so se migrantski tokovi v razvite države vse bolj krepili, več gostiteljic je naredilo tudi znatne korake za vključevanje prišlekov v družbo, a se v krizi zaradi covida-19ves ta napredek lahko izniči, opozarjajo strokovnjaki OECD. V članice OECD se je leta 2019 priselilo 5,3 milijona ljudi, podobne številke zaznavajo tudi za leti 2018 in 2017. V tem obdobju je bilo manj sprejemov beguncev in več prihoda delovne sile, lani, na primer, za 13 odstotkov več kot leto prej.
Ob razglasitvi pandemije pa so skoraj vse države bolj ali manj zaprle svoje meje. Posledica tega je, da se je število izdanih vizumov in delovnih dovoljenj v OECD zmanjšalo za 46 odstotkov v prvem letošnjem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani, v drugi četrtini za celo 72 odstotkov manj. Za leto 2020 poznavalci pričakujejo zgodovinsko majhen delež priseljevanja na območje OECD, je opozoril generalni sekretar organizacije José Angel Gurría in dodal, da za zdaj še prav nič ne kaže, da se bodo številke kmalu vrnile na prejšnje ravni – manj je povpraševanja po delovni sili, še naprej veljajo omejitve potovanj oziroma se ponekod celo zaostrujejo, vse bolj razširjeno je delo od doma in šolanje na daljavo. A migracije bodo, opozarja Gurría, še naprej zelo vplivale na ekonomsko rast in inovacije, saj je v številnih državah veliko gospodarskih panog odvisnih od tuje delovne sile. V EU predstavljajo velik delež v storitvenem sektorju, predvsem v turizmu, pri čiščenja in varovanju, pridelavi in proizvodnji hrane, prevozništvu.
Vpliv covida-19 na priseljence in njihove otroke
OECD ugotavlja, da so zaradi dejavnikov, kot je višja incidenca revščine, slabše bivanjske razmere in delo na mestih, kjer je težje vzdrževati medsebojno razdaljo in ki ga ni mogoče opravljati od doma, ti priseljenci precej bolj izpostavljeni tveganju za okužbo.
V večini držav se je brezposelnost med njimi povečala bolj kot v splošni populaciji, predvsem zaradi praviloma manj stabilnih oblik zaposlitev in tudi zato, ker je njihov delež večji v sektorjih, ki jih je pandemija najbolj prizadela. V EU je, na primer, četrtina zaposlenih v turizmu rojenih v tretjih državah. Vendar v večini EU, kjer so vlade z ukrepi ublažile posledice ugašanja javnega življenja, rast brezposelnosti na splošno ni tako kritična kot tam, kjer takšnih državnih intervencij ni bilo.
Zaprtje šol je številne otroke priseljencev postavilo v zahteven položaj, ker je delež tistih, ki imajo dostop do računalnika, spletne povezave in mirnega kotička za delo, nižji, kot je povprečno v populaciji. Posebno skrb vzbuja to, da je v Sloveniji, na Danskem, na Islandiji in Grčiji več kot polovica otrok priseljencev, starih 15 let, v spodnji četrtini po indeksu ESCS, ki kaže socialnoekonomski in kulturni položaj. Dodatna oteževalna okoliščina pri šolanju na daljavo za te učence so jezikovne ovire, ki jih brez neposrednega stika z učiteljem in vrstniki težje premagujejo, starši pa jim ne morejo zagotavljati ustrezne podpore.
»Integracija je dolgoročna investicija. V EU je več kot 20 milijonov prebivalcev z drugimi državljanstvi, številka pa je še enkrat večja, če štejemo vse, ki so bili rojeni drugod. Zato je pomembno, da vlagamo v vključujočo družbo,« je prepričana Ylva Johansson, evropska komisarka za notranje zadeve, ki je napovedala, da bo še pred koncem leta predstavila akcijski načrt za integracijo in inkluzijo.