Življenje v strahu pred izgubo službe
Skoraj toliko, kot je brezposelnih, je tudi prejemnikov pomoči zaposlovanju
Ljubljana – Oktobra se začenja štirimesečno obdobje sezonske rasti iskalcev zaposlitve, ki bo letos seveda močno poudarjeno tudi s sedanjimi razmerami. Poleg vplivov epidemije je treba opozoriti še na nedeljsko zaprtje trgovin in morebitno začasno ustavitev nenujnih dejavnosti. A dejansko število ljudi, ki nimajo dela, je precej višje od uradnega števila iskalcev zaposlitve.
Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih okoli 84.000 iskalcev zaposlitve. Številka se bo do konca leta zanesljivo zvišala. Analitiki ocenjujejo, da bo konec leta okoli 95.000 uradno brezposelnih. Pri tem je treba opozoriti še na prikrito brezposelnost vseh tistih, ki so bodisi vključeni v ukrep čakanja na delo ali delajo s skrajšanim delovnim časom. Prvih je okoli 21.000, v sistem skrajšanega delovnega časa pa je bilo od sredine junija vključenih več kot 50.000 zaposlenih.
Država tako z različnimi subvencijami in socialnimi podporami ohranja precej nizko stopnjo brezposelnosti, kljub temu pa se strošek socialnih bremen močno povečuje. Brezposelnim je v prvih osmih mesecih izplačala 152 milijonov evrov, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu. Ko pa seštejemo vse stroške, povezane z zagotavljanjem socialne varnosti aktivnega prebivalstva, so ti že po osmih mesecih skoraj dvakrat višji kot lani in presegajo 600 milijonov evrov.
Tako brezposelni kot tisti, ki ohranjajo status zaposlenega z državno pomočjo, se kot potrošniki vedejo podobno. Zmanjšujejo tekočo porabo in se izogibajo vsem višjim stroškom, kar seveda zmanjšuje prihodke gospodarstva in klesti davčne prihodke.
Ljubljana – Čeprav se je letos brezposelnost opazno povečala, ta skok v primerjavi z nekaterimi drugimi državami ni tako izrazit. Toda uradni podatki ne kažejo povsem realno dejanskih razmer. Raste število oseb, ki čakajo na delo in delajo skrajšani delovni čas. Po naši oceni je dejansko brez dela trenutno okoli 112.000 oseb, kar je največ po začetku leta 2016.
Po zadnjih podatkih je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih malo manj kot 84.000 iskalcev zaposlitve. Število se je ta mesec, za zdaj, le malenkost zvišalo. Vendar to niso vsi aktivni prebivalci Slovenije, ki trenutno nimajo dela ali delajo manj, kot bi lahko. Še nekaj več kot 21.000 je, po podatkih zavoda za zaposlovanje, čakajočih na delo doma. Formalno so te osebe zaposlene, čeprav dela ne opravljajo. Še okoli 20.000 zaposlenih pa po naši oceni dela s skrajšanim delovnim časom (Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo v sistem skrajšanega delovnega časa od konca junija do zdaj vključenih nekaj več kot 50.000 oseb. Zavod podatke zbira kumulativno).
Uradna in prikrita brezposelnost
Če k uradnemu številu iskalcev zaposlitve dodamo čakajoče na delo doma in tiste, ki delajo skrajšani delovni čas – zanje predpostavljamo, da opravijo tretjino manj dela – je brez dela trenutno okoli 112.000 oseb oziroma okoli 11,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, kar je 2,3 odstotne točke več od uradno izračunanih podatkov. Število in delež se bosta v prihodnjem obdobju zvišala.
Oktobra se začenja obdobje, ko se brezposelnost že sezonsko poveča. Tokrat je treba upoštevati še dodatno nevarnost, ki je posledica epidemije. Vlada je ta teden spet močno omejila predvsem storitvene dejavnosti, ki so že zaradi spomladanskega dvomesečnega obdobja karantene v slabšem finančnem položaju. Povrhu vsega so tudi navodila za obratovanje nekonsistentna, kar otežuje načrtovanje delovnega procesa. Gostinske in druge storitvene dejavnosti, ki so bile prepovedane ali omejene med prvim valom epidemije, so šele na začetku septembra večinoma pokrile zapadle obveznosti in so seveda skoraj popolnoma brez finančnih rezerv.
Nove omejitve bodo gotovo spet poslabšale razmere in marsikatero podjetje ali obrtnika prisilile v zmanjšanje števila zaposlenih. Tudi marsikdo, ki je spomladi za plače črpal iz rezerv, bo zdaj prisiljen odpuščati. Druga nevarnost je nedeljsko zaprtje trgovin, kjer bodo trgovci tudi racionalizirali poslovanje.
Država tokrat bolj omahuje s pomočjo podjetjem in posameznikom, ki imajo težave zaradi uvedenih omejitev. To pa se ji lahko maščuje, saj lahko tako uradno število brezposelnih kot tudi prikriti del močno narasteta. Povečanega socialnega bremena se še dolgo ne bo mogla znebiti.
Počasnejše prilagajanje, težje okrevanje
Slovenija je tudi v prejšnji gospodarski krizi imela dokaj dobro statistiko brezposelnosti, a ne glede na to je bila cena visoka. Delovna zakonodaja v Slovenije je ena bolj omejevalnih na svetu. Po eni strani so delavci s tem močno zaščiteni in jih je precej težko odpustiti. To ima seveda tudi svoje prednosti, saj so tudi stopnje brezposelnosti razmeroma nizke. Toda po drugi strani podjetja zelo previdno kadrujejo. Posledično pa tisti, ki izgubijo službo, težko najdejo novo.
Vse to se pozna na dveh področjih. Podjetja med krizo prepočasi prilagajajo stroške poslovanja, posledično pa pogosto zaidejo v finančne težave. Okrevanje po krizi je počasnejše, in ker nimajo optimalne strukture poslovanja, so stroški poslovanja višji in izdelki podjetij manj konkurenčni na mednarodnih trgih. Tudi investicijska in razvojna sposobnost sta seveda okrnjeni, kar pomeni počasnejši razvoj, ki se pozna tudi v gospodarskih agregatih.
Druga posledica je povpraševanje. Čakajoči na delo in tisti, ki delajo skrajšani delovni čas, imajo nižje prihodke kot običajno, predvsem pa jih je strah, da izgubijo zaposlitev. Kot potrošniki se vedejo podobno kot brezposelni, kar pomeni, da zmanjšajo tekočo potrošnjo in se izogibajo večjim nakupom. To je v Sloveniji še bolj pereč problem, ker je pot do nove zaposlitve težka.