Preobrat v balkanskem vodenju politike
Bujar Osmani Zunanji minister Severne Makedonije meni, da bi morala EU v korist regije promovirati avtentične uspehe njegove države
Pogovor z zunanjim ministrom Severne Makedonije Bujarom Osmanijem
Ljubljana – Zunanji minister Bujar Osmani je trdno prepričan, da so razvoj, varnost in blaginja Severne Makedonije tesno povezani z njenim članstvom v EU. Po njegovem gre za strateško prednostno nalogo, ki bo omogočila nadaljnjo demokratizacijo države in družbe.
Kot nekdanji podpredsednik vlade, pristojen za evropske zadeve, je po sprejetju zakona o jezikih, ki je vzpostavil albanščino kot drugi uradni jezik, na terenu preverjal, ali so povsod postavljene dvojezične table. V pogovoru za Delo se ni izogibal odgovorom na neprijetna vprašanja.
Čeprav sta Skopje in Sofija podpisala sporazum o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju že leta 2017, se zdi, da je Bolgarija začela svoje notranjepolitične probleme izvažati v Severno Makedonijo ... Sporazum je ustvaril okvir in instrumente, s katerimi lahko odpravimo razlike, ki obstajajo že desetletja. Dokler so bila zgodovinska in politična vprašanja prepletena, ni bilo napredka ne v eni ne v drugi smeri. Instrument je ta vprašanja razdelil – zgodovinska je pustil zgodovinarjem, politična pa politikom. Od takrat je bilo v treh letih doseženih kar nekaj rezultatov v obeh smereh. Gre za vprašanje pričakovanj; ali bi se dalo doseči več ali manj. Pričakovanja so vprašanje percepcije, na katero ne morem vplivati, vendar sem mnenja, da nimamo druge možnosti, kot da se vrnemo v okvir sporazuma in k instrumentom, ki jih ta predvideva, ter da izpolnimo obveznosti. Obveznosti sta dve: Bolgarija mora podpreti evroatlantsko integracijo, mi pa moramo skupaj z Bolgarijo ustanoviti komisijo, ki bo rešila zgodovinska vprašanja.
Kako boste rešili problem bolgarskega izpodbijanja identitete Makedoncev kot naroda in ogrožanja obstoja makedonskega jezika, če niste dosegli napredka niti pri vprašanju zgodovinske osebnosti, kot je Goce Delčev, ki ga imajo
tako Makedonci kot Bolgari za svojega nacionalnega junaka? Severna Makedonija oziroma regija, v kateri živimo, je kraj, kjer se skozi zgodovino spajajo vse civilizacije. Realno gledano ni niti en zgodovinski lik čist, če se lahko tako izrazimo, samo z eno osnovo, eno perspektivo. To večperspektivnost je treba jemati kot zgodovinsko bogastvo in ne kot slabost. Goce Delčev predstavlja prav to – spoj med civilizacijami in skupnimi zgodovinami ljudi. Prav tu je treba mit spremeniti v filozofijo, saj je bila njegova filozofija, da je »svet gledal kot polje za kulturno tekmovanje med narodi«. Identitetna vprašanja izvirajo iz pravice do samoo
predelitve ljudi in zato ljudem, ki povejo, kateri jezik govorijo in komu pripadajo, tega ne sme omejevati niti katerakoli država niti kdorkoli drug, kajti ljudje sami povedo, kdo so. Za tiste, ki sami tega ne morejo povedati, to so seveda zgodovinske osebe, obstaja komisija, ki mora na podlagi določenega zgodovinskega konteksta, zgodovinskih dejstev povedati, kakšni so bili njihovi atributi. Narod, ki živi zdaj, ne samo pri nas, temveč v katerikoli državi, sam pove, v katerem jeziku govori in kateri etnični skupini pripada, saj to izvira iz pravice do samoopredelitve, ki ni del nikakršnega bilateralnega spora.
Kako realna je eskalacija napetosti med državama, ki bi lahko pripeljala do konflikta in novih kriz, ki jih ne potrebuje nihče niti na Balkanu niti v EU?
Severna Makedonija je s svojo avtentično zgodbo naredila preobrat v balkanskem načinu vodenja politike. S tremi sporazumi, ohridskim in prespanskim ter s sporazumom z Bolgarijo, smo oživili evropsko idejo regije. Kajti evropska ideja je utemeljena na dveh postulatih: sprejemanju različnosti, to smo dosegli z okvirnim sporazumom, in dobrih sosedskih odnosih, kar smo dosegli s Prespo in sporazumom z Bolgarijo. To je naš avtentični uspeh, to so naše avtentične zgodbe, ki bi jih EU morala promovirati, če želimo, da vsa regija začne razmišljati tako. Če ta zgodba ne uspe, kakšno sporočilo bo poslano s tem regiji? Da ni vredno razmišljati evropsko? Če je tako, bo to vzrok za poslabšanje celotne regionalne dinamike.
To vprašanje je urejeno s prespanskim sporazumom. V njem je točno naveden način uporabe jezika ter etnične pripadnosti in to informacijo so sprejeli Združeni narodi pri svoji terminologiji, kakor tudi EU. Gre za vprašanje, ki je že del mednarodne nomenklature o uporabi identitetnih atributov držav in jezikov.
S koalicijskim sporazumom se je premier Zoran Zaev zavezal, da bo sto dni pred rednimi volitvami odstopil s položaja in mandatarstvo prepustil predstavniku Albancev. Kaj pomeni Albancem delni uspeh izsiljevanja prvaka DUI Alija Ahmetija, ki je izjavil, da je prišel čas, da postane premier države Albanec?
Severna Makedonija vstopa v nekakšen nov način delovanja v smislu inkluzivnosti vseh etničnih skupnosti, predvsem s podiranjem tako imenovanih etničnih monopolov pri upravljanju države in družbe oziroma z ustvarjanjem družbe enakih skupnosti in enakih državljanov. Zato je koalicijska pogodba tako pomembna. Gre za dosego cilja, da imajo vse etnične skupnosti in vsi državljani v državi enake obveznosti in privilegije.
V Severni Makedoniji skoraj 20 let ni bilo popisa prebivalcev. Po oceni političnih analitikov je v državi zaradi množičnega izseljevanja delež Albancev v skupnem prebivalstvu največ 16-, in ne 20-odstoten. Kaj bi pomenilo za ohridski sporazum in zakon o jezikih, če bi se pokazalo, da je ocena točna?
Pri nas popis ni samo običajna statistična operacija, ki omogoča načrtovanje politik, temveč je tudi politična operacija, kajti ustava povezuje pravice skupnosti z odstotkom njene zastopanosti. To je del kompromisa iz leta 2001, ki ima za posledico, da je popis tudi politična operacija, prav toliko kot statistična. Zato so vse skupnosti občutljive za to vprašanje. To daje politično dimenzijo celotnemu vprašanju. Zato je zelo pomembno, da natančno definiramo principe, mehanizme, metodologijo za registracijo državljanov. Dogovorili smo se že, kako naj bi izdelali popis, zakon o popisu in metodologijo o popisu državljanov. Ne pričakujem, da bi to imelo kakršne koli posledice na ohridski sporazum.
Ali je res, da novi popis prebivalstva ne bo vseboval vprašanja o etnični pripadnosti?
Ne, to ni res, to bo del popisa. Leta 2012 se je sprožilo vprašanje, ali naj se popisuje samo rezidentno prebivalstvo ali skupno prebivalstvo. Logika navadnih popisov je, da se politike kreirajo za rezidentno prebivalstvo, za prebivalce, ki so trenutno v državi. Sam sem za rešitev, da se popiše tako rezidentno kot tudi skupno prebivalstvo, ker bi s tem dobili število rezidentov za pripravo politik in število skupnega prebivalstva, ki naj bo podlaga za pravice skupnosti.
S kakšnim ciljem ste obiskali Ljubljano in s kakšnim sporočilom se vračate v Skopje?
Slovenija je ena najtesnejših prijateljic Severne Makedonije, s tradicionalno tesnimi odnosi, Ljubljana je dosledna in glasna podpornica naše evroatlantske agende. Slovenski parlament je bil prvi po Grčiji, ki je ratificiral protokol za članstvo v zvezi Nato. Slovenija je podpornica stališč Skopja v času pogovorov v Bruslju v zvezi s pogajalskim okvirom. Na tej trnovi in težki poti v evropskem procesu smo imeli Slovenijo za prijateljico skozi vsa ta leta. To je resnično olajševalna okoliščina. V Skopje se vračam s potrjeno slovensko podporo naši evropski poti, za prvo medvladno konferenco pa tudi za obogatitev dvostranskih odnosov s politično, ekonomsko in kulturno vsebino.
Severna Makedonija vstopa v nov način delovanja s podiranjem etničnih monopolov pri upravljanju države in družbe.