Z epidemijo tudi dodatek za nevarnost za javni sektor
Uslužbenci Za delo v rizičnih razmerah dodatek do 65 odstotkov urne postavke osnovne plače – V prvem valu iz proračuna 192,8 milijona evrov
Ljubljana – Z razglasitvijo epidemije je izpolnjen eden od pogojev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga opredeljuje kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS). Ta lahko znaša do 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, kar pa si vlada in sindikati različno razlagajo. Za prvi val epidemije, od marca do konca maja, so iz državnega proračuna namenili 192,8 milijona evrov za dva krizna dodatka več kot 98.000 javnim uslužbencem, trenutno pa ni pravne podlage, da bi – razen delno v zdravstvu in socialnem varstvu – sredstva za dodatek zagotavljal neposredno proračun.
Proračunski porabniki so v teh dneh prejeli dopis ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, da je od 19. oktobra do 17. novembra z razglasitvijo epidemije spet izpolnjen pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po KPJS. Obvešča jih, da po interpretaciji komisije za razlago KPJS javnemu uslužbencu ta pripada, če je izpolnjen tudi drugi pogoj, in sicer če delo opravlja v nevarnih pogojih, a le za ure, ko ga opravlja v nevarnih pogojih. Za nevarne pa veljajo pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi. Delodajalci so dolžni določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas zanje. Pri sprejetju tega splošnega akta naj bi pridobili mnenje sindikatov.
Do dodatka po KPJS za delo v nevarnih pogojih niso upravičeni niti uslužbenci, ki delajo od doma, niti funkcionarji. Med prvo epidemijo je vlada z zakonom o interventnih ukrepih za omejitev epidemije covida-19 in njenih posledic, bolj znanem kot prvi paket ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP#1), uvedla za javni sektor še en dodatek, za nevarnost in posebne obremenitve, ki pa so ga lahko dobili vsi, tudi tisti, ki so delali od doma, direktorji in funkcionarji. Seštevek obeh dodatkov, ki ju je, prav tako po določilih PKP#1, v celoti kril državni proračun, ni smel presegati sto odstotkov plače. Za dodatek
PKP#1 so posredni in neposredni proračunski porabniki podali za 42,3 milijona evrov bruto bruto zahtevkov, skupni znesek za dodatke po KPJS pa je presegel 150 milijonov evrov bruto bruto. Končni podatki o višini proračunskih sredstev in številu prejemnikov naj bi bili znani konec oktobra oziroma na začetku novembra, ko naj bi ministrstvo za javno upravo sindikatom predstavilo podrobno analizo njihovega izplačevanja. Sindikati, ki se ne strinjajo s komisijo za razlago KPJS in določanjem dodatnih pogojev za 65-odstotni dodatek, so jo zahtevali, ker so po njihovem mnenju zaradi nedodelanih meril in arbitrarnosti nastajale anomalije in neenakopravne obravnave, ko so bili ljudje na primerljivih delovnih mestih zelo različno nagrajeni.
V petem paketu ukrepov (PKP#5), ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, je določeno, da so zaposleni v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, ki imajo stik z okuženimi, tudi pred razglasitvijo epidemije upravičeni do 30-odstotnega dodatka, ki ga krije proračun. Najbrž bo vlada v naslednjem protikriznem svežnju (PKP#6) določila, koliko dodatkov je pripravljena kriti iz proračuna.