Cepivo kot žarek evropskega upanja

Boj s covidom-19 Na ravni EU poskus čim bolj učinkovitega usklajevanja politik cepljenja in zagotavljanja dostopnosti cepiva

Bruselj – V dneh, ko so po Evropi čedalje opaznejše razsežnosti drugega vala pandemije covida-19 in ko države sprejemajo stroge zajezitvene ukrepe, je največje upanje razvoj cepiva in njegova čimprejšnja množična proizvodnja.

dopisnik

Odgovora na vprašanje, kdaj bo cepivo razvito in odobreno, ni. Običajno postopek traja deset let, a pri covidu-19 naj bi šlo veliko hitreje, morda že v letu dni. Tudi evropska agencija za zdravila bo prožna. V evropski komisiji nočejo širiti neutemeljenega optimizma. Opozorili so, da cepivo ne bo dostopno hitro. »Pred nami je še dolga pot. Minili bodo meseci, da bo cepivo odkrito in distribuirano. Moramo biti disciplinirani,« je v razpravi v evropskem parlamentu opozoril podpredsednik evropske komisije Maroš Šefčovič. Tako naj bi vsak posameznik z odgovornim ravnanjem pripomogel k temu, da bi lahko preprečili še eno popolno zaprtje javnega življenja.

Več reda in predvidljivosti

Po vseh izkušnjah s kaotičnim odzivanjem in neusklajenostjo držav članic ob spomladanskem izbruhu krize je očitna želja, da bi bilo vsaj pri cepivu več reda in predvidljivosti. V Bruslju so poudarili napredek pri cepivu, saj so sklenili pogodbe s tremi proizvajalci (AstraZeneca, Sanofi/GSK in Johnson & Johnson), ki ga razvijajo. Pogovori s tremi drugimi (Curevac, Biontech-Pfizer in Moderna) so v sklepni fazi. Bruselj sklepa pogodbe o vnaprejšnjem nakupu, po katerih v zameno za pravico do nakupa določenega števila odmerkov cepiva v določenem času za določeno ceno sofinancira stroške razvoja.

Za takšne nakupe ima na razpolago 2,7 milijarde evrov. Pogodbe s proizvajalci, ki za zdaj ostajajo tajne, predvidevajo še možnosti nakupa dodatnih količin cepiva.

Tako kupljeno cepivo bo dostopno vsem državam članicam – pod istimi pogoji in ob istem času. Ali bo kateri od projektov uspešen in bo cepivo, ki ga razvijajo, na koncu res odobreno, ni gotovo. Predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer je opozoril, da bi se v Uniji morali bolj posvetiti gradnji zmogljivosti za množično proizvodnjo cepiva. Potrebe da so orjaške.

Logistični zalogaj

V evropski komisiji pričakujejo, da bodo države članice – za politiko cepljenja so pristojni nacionalni organi – pripravile načrte, katere skupine bodo prednostne, saj bodo v prvi fazi na razpolago le omejene količine cepiva. To bi po predlogih evropske komisije lahko bili zdravstveni delavci, starejši od 60 let, ranljivo prebivalstvo z boleznimi, učitelji, policisti, socialno ogroženi … Med prvimi naj bi bile skupnosti, ki ne morejo omejiti fizičnih stikov, denimo v študentskih domovih, zaporih in begunskih taboriščih. Države članice bodo morale zagotoviti pogoje, da bodo službe za cepljenje imele dovolj sredstev za delovanje. Ker bosta po pričakovanjih nujna dva odmerka, bodo države članice morale vzpostaviti učinkovit sistem ponovnih vabil.

Poskrbeti bodo morali tudi za hladne verige in prevoz cepiva s hlajenjem. Cepljenje bi moralo biti stroškovno zlahka dostopno, zato Bruselj predlaga razmislek o brezplačnem cepivu. Ena od pričakovanih težav v času širjenja teorij zarote je zaupanje javnosti. V evropski komisiji so opozorili, da se je v Evropi kot posledica pomanjkljivega zaupanja pojavila nezadostna precepljenost s ključnimi otroškimi cepivi. Tako so izbruhnile bolezni, kot so ošpice. Poseben zalogaj so dezinformacije, ki se hitro širijo po družbenih omrežjih in so neredko povezane s tujimi akterji.

Čeprav je drugi val po številkah hujši od prvega, so v evropski komisiji prepričani, da je Unija zdaj bolj pripravljena na krizne razmere. To naj bi zagotovilo boljše priprave na uporabo cepiva.