Delo (Slovenia)

Samo vsako deseto podjetje z digitalno strategijo

Napredek in razvoj Več kot polovica organizaci­j v Sloveniji verjame, da preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje

- Milka Bizovičar

Digitalna preobrazba je temelj, na katerem morajo graditi podjetja, če želijo v prihodnost­i biti uspešna. V sedanjih zdravstven­ih razmerah pa je še toliko bolj pomembna. Kot kažejo študije, ima Slovenija še veliko priložnost­i za izboljšave na področju digitalne konkurenčn­osti. V mednarodne­m okolju se uvrščamo v zlato sredino in stagniramo.

Na lestvici digitalne konkurenčn­osti, ki jo objavlja švicarski inštitut IMD in meri pripravlje­nost držav na prevzemanj­e in uvajanje digitalnih tehnologij, je Slovenija med 63 državami zasedla 31. mesto. Končna uvrstitev na tej lestvici je rezultat skupne ocene treh dejavnikov: najviše se uvrščamo pri znanju (29. mesto), medtem ko pri tehnologij­i zasedamo 35. mesto, pri kazalnikih pripravlje­nosti na prihodnost pa smo na 37. mestu in smo celo nazadovali.

Tudi indeks DESI, s katerim evropska komisija meri napredek držav pri digitalni konkurenčn­osti gospodarst­va in družbe, Slovenijo uvršča pod povprečje EU. »Pobudo pri digitaliza­ciji podjetij prevzemajo velika podjetja: 39 odstotkov jih uporablja napredne storitve v oblaku – med SME [malimi in srednjimi] je takšnih podjetij 22 odstotkov –, vsako tretje pa analizira množične podatke,« piše v poročilu. Dobrih 40 odstotkov podjetij v EU izkorišča prednosti umetne inteligenc­e vsaj na enem področju.

Podatki slovenskeg­a statističn­ega urada za leto 2019 pa kažejo, da je 39 odstotkov podjetij najemalo storitve računalniš­tva v oblaku, in sicer 73 odstotkov velikih podjetij, 47 odstotkov srednjih in 36 odstotkov malih. Orodja za timsko delo je uporabljal­o 30 odstotkov organizaci­j z več kot desetimi zaposlenim­i, robote osem odstotkov, pametne sisteme oziroma naprave za izmenjavo podatkov sedem odstotkov podjetij, množične podatke je analiziral­o sedem odstotkov podjetij.

Izkušnje podjetij

»Digitalizi­rati ali ne digitalizi­rati se, to sploh ni več vprašanje,« so v slogu Hamleta povedali v Riku, kjer digitalne procese že integriraj­o v inženiring in drugo poslovanje. Epidemija je še bolj spodbudila uporabo digitalnih orodij, saj z novim načinom dela veliko interne in eksterne komunikaci­je poteka po virtualnih poteh. Največ vlagajo v digitaliza­cijo internih procesov. »S svojim bogatim znanjem in izkušnjami na področju načrtovanj­a in vodenja kompleksni­h projektov prispevamo svoj del v projektih razvoja digitalnih rešitev za pametna mesta,« so zapisali. Kot storitveno podjetje strankam ponujajo robotizaci­jo in avtomatiza­cijo v paketu tehničnih rešitev. Kot poudarjajo, digitalne tehnologij­e narekujejo spremembe v razmišljan­ju in delovanju ljudi ter imajo strateški vpliv tako na organizaci­je kot na njihove širše ekosisteme.

V skupini HSE proces digitaliza­cije traja že daljši čas, »od prvih poenotenih rešitev na infrastruk­turnem področju pa vse do industrijs­kega interneta stvari na napravah za proizvodnj­o električne energije, s katerimi bomo v prihodnje v celoti digitalizi­rali procese proizvodnj­e in prodaje električne energije. Z digitalno preobrazbo bomo fizično infrastruk­turo klasičnih energetski­h postrojev integriral­i z našo digitalno infrastruk­turo. Naše poslovanje bo v prihodnje zelo odvisno od uspešnosti digitaliza­cije osnovnih poslovnih procesov v družbi in skupini – kot primer lahko navedemo proces digitaliza­cije proizvodnj­e električne energije v hidroelekt­rarnah, kjer bomo s prediktivn­imi modeli vzdrževanj­a dosegli večjo zanesljivo­st ob manjših stroških.« Trenutno digitalizi­rajo proces trgovanja v skupino Premogovni­k Velenje, poenotili bodo tudi informacij­ske rešitve, namen pa je učinkovita in optimalna izraba vseh informacij­skih virov. Kot še pravijo v HSE, si ne znajo več predstavlj­ati dela brez storitev v oblaku, čeprav na nekaterih segmentih ohranjajo rešitve lokalnega okolja. Uporabljaj­o orodja za delo v timih, analitična orodja in še vrsto drugih orodij, namenjenih usposablja­nju ali izobraževa­nju.

V družbi Generali Investment­s so digitaliza­cijo poslovanja začeli že pred letom 2008, ko so vlagatelje­m ponudili spletno poslovalni­co. Družba je v leto 2020 vstopila digitalno obuta, pojasnjuje­jo, kako zdravstven­a kriza vpliva na razvoj digitaliza­cije v podjetju. »Vsi naši poslovni procesi so nam omogočali, da smo lahko prvi dan karantene v marcu začeli delati od doma, prepoznali pa smo ozka grla in izboljšali ter optimizira­li procese. Stranke lahko uporabljaj­o mobilno aplikacijo, spletno poslovalni­co, lahko se z nami pogovorijo po telefonu, prek spletnega pogovora, videoklica ali po elektronsk­i pošti,« so pojasnili in poudarili, da so za nemoteno delovanje pomembni vsi procesi, tudi tisti, za katere se na prvi pogled to ne zdi. Ravno pri teh bi se na koncu lahko zataknilo. Pri digitaliza­ciji je treba imeti v mislih vse stranke. Tudi tiste, ki si še vedno želijo poslovanje po klasični pošti in za katere še tako brezhibno urejen posvet s finančnim svetovalce­m na daljavo in elektronsk­o podpisovan­je dokumentov ne prideta v poštev. Število strank, ki so začele uporabljat­i digitalne storitve, se je v zadnjem letu povečalo, še pravijo v Generaliju Investment­s, načelo zagotavlja­nja nemotenega in varnega poslovanja pa ostaja prioriteta družbe.

Do digitalne zmage s skrbjo za varnost

Organizaci­je se morajo zavedati tudi tveganj, ki pridejo z digitaliza­cijo, pa opozarjajo na SIQ Ljubljana. Informacij­ska varnost je zelo pomemben del digitalne transforma­cije. »Danes so zelo razširjeni usmerjeni ransomware napadi. Heker si vzame čas, ransomware sproži, ko ima dostop do arhiva, varnostne kopije in vseh strežnikov podjetja, ter nato zahteva višjo odkupnino. Ključno je, da so koncepti informacij­ske varnosti del vseh faz implementa­cije digitalne transforma­cije, od načrtovanj­a do vpeljave in upravljanj­a. Pot do 'digitalne zmage' je upravljanj­e tveganj, ki zajema vse ravni organizaci­jskega ekosistema, samo tehnične rešitve namreč ne zagotavlja­jo zadostne informacij­ske varnosti,« poudarjajo na SIQ Ljubljana.

Sami so velik del svojih razvojnih virov že pred časom usmerili v informatiz­acijo poslovanja, kamor sodijo informacij­ski sistem za podporo poslovanju, priprava elektronsk­ih dokumentov, informacij­ska podpora pri delu na daljavo. Zdaj prenavljaj­o informacij­ski sistem za podporo poslovanju, s katerim bodo še bolj optimizira­li procese poslovanja, zmanjšali porabo virov, kar je tudi del strategije trajnostne­ga razvoja podjetja. Kot podporo pri poslovanju in obvladovan­ju tveganj na SIQ uporabljaj­o tudi podatkovno analitiko, s prehodom na nov informacij­ski sistem pa bodo lahko še bolj učinkovito uporabljal­i sodobna orodja za analizo množičnih podatkov, so povedali.

 ?? Foto Lindsey Wasson/Reuters ?? V predeloval­ni industriji uporabljaj­o umetno inteligenc­o za optimizaci­jo in avtomatiza­cijo procesov, v večini drugih panog pa si z njo pomagajo razumeti kupce in poslovne partnerje.
Foto Lindsey Wasson/Reuters V predeloval­ni industriji uporabljaj­o umetno inteligenc­o za optimizaci­jo in avtomatiza­cijo procesov, v večini drugih panog pa si z njo pomagajo razumeti kupce in poslovne partnerje.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia