Gospodarsko stanje se hitro slabša
Napovedi Banka Slovenije opozarja, da se obeti doma in v evrskem območju zadnje tedne hitro kisajo
Ljubljana – Gospodarsko okrevanje v evrskem območju v jesenskih mesecih izgublja zagon zaradi hitrega poslabševanja epidemioloških razmer. Zelo podobne razmere zaznavamo tudi v Sloveniji, kjer se v zadnjih tednih obeti hitro poslabšujejo. Kriza v evrskem območju bi bila še bistveno globlja brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik, ugotavljajo v Banki Slovenije (BS) in dodajajo, da pri nas razmere na trgu dela zaradi ukrepov za zdaj ostajajo solidne.
Gospodarski kazalniki v evrskem območju se po rasti od maja do julija zdaj slabšajo, v prihodnjih mesecih pa bo vpliv novega vala širjenja virusa še precej večji, opozarjajo v BS. Zmanjšanje zaupanja v podjetjih in pri potrošnikih bo ob nadaljnjem slabšanju razmer na trgu dela zmanjšalo domače povpraševanje, s tem pa se povečujejo tveganja za uresničitev zadnjih napovedi mednarodnih institucij glede padca gospodarske aktivnosti.
Slabše so po oceni centralne banke tudi razmere v menjavi s tujino, kjer se je okrevanje čez poletje ustavilo. Rast izvoza je zastala v številnih skupinah blaga. Otežena potovanja in spremembe v obnašanju ljudi zavirajo okrevanje storitvene menjave. Najbolj ranljive bodo znova storitve, odvisne od neposrednega stika med ponudnikom in stranko, povečanje negotovosti pa bo podaljšalo odlog v investicijskih odločitvah podjetij, še poudarjajo v BS. S tem se zmanjšuje verjetnost uresničitve osrednjega scenarija letošnje gospodarske rasti, v katerem so junija napovedali 6,5-odstoten gospodarski padec; za ostrejši scenarij s poslabšanjem epidemiološke slike so tedaj predvideli desetodstoten gospodarski upad.
IMF poziva k nadaljevanju ukrepov
Pandemija je v Evropi odnesla že 240.000 življenj, ogromne so tudi gospodarske posledice. Za letos je na naši celini predviden povprečno sedemodstoten gospodarski padec, napovedi pa kažejo na neenakomerno in le delno okrevanje v prihodnjem letu, je v predstavitvi evropske gospodarske napovedi povedal direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Evropo Alfred Kammer.
V Evropi je za zdaj kar 54 milijonov delovnih mest podprtih z različnimi ukrepi držav in odvisnih od njih, IMF pa s programi nujnega financiranja nudi pomoč šestim evropskim državam. Ob velikih negotovostih, ki jih prinaša drugi val, je Kammer pozval evropske odločevalce in politike, da s svojimi ukrepi karseda pomagajo pri ublažitvi posledic pandemije in naj ne ponovijo napak iz prejšnje gospodarske krize. S tem, da mora biti zdaj prva prioriteta zaščita človeških življenj, takoj nato pa zaščita delovnih mest.
Evropske države so za zdaj za fiskalne protikrizne ukrepe povprečno namenile 6,3 odstotka BDP in s tem ublažile posledice pandemije, preprečile stečaje in zaprtje nekaterih bank in še posebej pomagale najbolj ranljivim malim in srednjim podjetjem. Brez te podpore bi države povprečno izgubile še dodatne od tri do štiri odstotke BDP, recesija v Evropi pa bi bila še hujša, ugotavljajo v IMF. Ob tem pričakujejo, da bodo centralne banke še dolgo vodile spodbujevalno politiko, vrnitve gospodarske aktivnosti v evropskih državah na predkrizne ravni iz leta 2019 pa ne pričakujejo pred letom 2022 oziroma 2023, pri čemer so med državami precejšnje razlike, najbolj pa so prizadete tiste z velikim deležem storitev.
• Virus upočasnjuje okrevanje gospodarstva.
• Zmanjšuje se verjetnost za uresničitev osrednjega scenarija.
• IMF poziva države, da ukrepajo za zaščito življenj in delovnih mest.