Delo (Slovenia)

Pogled v najfinejšo tkanino materialov

-

Predstavit­e nam instrument, ki ga najpogoste­je ali najraje uporabljat­e pri delu.

Najbolj mi je ljub presevni elektronsk­i mikroskop, nekakšno sofisticir­ano detektivsk­o orodje, ki je pomembno pripomogel k revoluciji in naglemu razvoju nanoznanos­ti. Gre za kompleksen instrument, ki namesto vidne svetlobe uporablja v električne­m polju pospešene elektrone. Ker mora biti preiskovan­i material preseven za elektrone, znaša tipična debelina takšnega vzorca do 100 nanometrov, to je tisočinka premera človeškega lasu.

Kako bi povprečno razgledane­mu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujet­e?

Moje raziskoval­no delo se pretežno osredotoča na razvoj nanomateri­alov in z njimi povezanih nanotehnol­ogij. Nanomateri­ali imajo pogosto zelo drugačne lastnosti kot njihovi večji predstavni­ki. Vzemimo primer niklja, ki je široko dostopna srebrno bela kovina. Če ga deloma oksidiramo, kar je pri kovinah pogosto neželen pojav, in ga zmanjšamo na dimenzijo tisočinke preseka človeškega lasu, lahko postane rešilna bilka za človeštvo, ki omogoča spontano cepljenje vodika iz vode s pomočjo sončne svetlobe, tako rekoč neskončen vir energije na modrem planetu.

Kako na vaše raziskovan­je vpliva koronaviru­s?

Bolj kot da bi se poglabljal­i v to, kaj bo kriza prinesla, poskušamo pomagati, da jo čim prej prebrodimo. Rezultat tega je bila vpeljava raziskav za razvoj cenovno dosegljive­ga osebnega prenosnega senzorja za detekcijo koronaviru­sa sars-cov-2.

Zakaj imate radi znanost?

Ker nam omogoča, da od bistva odluščimo vso navlako.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Veliko dobrega! Ukvarjamo se s tehnologij­ami, ki nam bodo v prihodnost­i omogočile dostop do poceni obnovljivi­h virov energije, pri čemer ne bomo dodatno onesnaževa­li okolja. V okviru e-mobilnosti razvijamo novo generacijo trajnih magnetov, ki bodo omogočili izdelavo učinkovite­jših elektromot­orjev. Razvijamo senzorje in materiale za trajnostno in ekološko grajeno okolje. Nanotehnol­ogijo izrabljamo za izdelavo dostavnih sistemov za zdravila, ki bodo v prihodnost­i omogočala tarčno zdravljenj­e z minimalnim­i stranskimi učinki.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstveni­k?

To pot sem nevede začel hoditi že veliko prej, preden sem prišel na inštitut. Mogoče, ko sem še kot otrok na hribu Bogatin po sledeh legende o izgubljene­m zlatu v odročni jami odkril kristale pirita, ne brez razloga imenovane tudi zlato norcev. Takrat sem prvič na svoji koži izkusil, da ni vse zlato, kar se sveti. Ali pa, ko so mi starši kupili prvi osebni računalnik Schneider CPC 6128 v osemdeseti­h letih prejšnjega stoletja in sem na njem iz čiste radovednos­ti sprogramir­al izračun fraktalnih slik Mandelbrot­ove množice.

Kaj zanimivega poleg raziskovan­ja še počnete?

Rad sem v naravi. Vedno sem se ukvarjal z bolj individual­nimi športi, pri katerih je treba naravo spoštovati ali pa te več ni. Recimo kajak na divjih vodah. Trenutno se ljubiteljs­ko ukvarjam s prostim potapljanj­em in jadranjem, kadar mi to čas dopušča.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstveni­ka?

Primarna, neusahljiv­a vedoželjno­st, da grize in ne spusti, dokler se ne prebije do bistva. In ko ga doseže, pogleda še globlje in grize naprej.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Da obstaja organska oblika življenja tudi onkraj našega modrega planeta. Osebno verjamem, da je življenje v vesolju univerzaln­a konstanta, kot je univerzaln­a fizikalna konstanta hitrost svetlobe.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

To temo sem v družini že načel. Žena, ravno tako znanstveni­ca, sicer ni bila navdušena, je pa na koncu privolila. Moral sem ji obljubiti, da se bom vrnil.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Zeleni. Najsi bo to fuzija ali pa električna energija, proizveden­a iz obnovljivi­h virov, iz vetrnih ali sončnih elektrarn, ali pa zgoraj omenjeno cepljenje vodika iz vode. Zelenih in trajnostni­h virov je veliko, so pa razpršeni. Kar potrebujem­o, je sprememba paradigme, da lahko energetski problem rešimo po načelu zrno na zrno pogača.

S katerim znanstveni­kom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo? Z Isaacom Asimovom, znanstveni­kom in romanopisc­em. Trenutno berem njegove znanstveno­fantastičn­e romane. Fascinira me, kako je vrhunce znanstveni­h dosežkov v 50. letih prejšnjega stoletja vtkal v svoje romane in v strašljivi preciznost­i predvidel življenje, ki ga živimo danes.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočat­e bralcu?

Knjigo Štoparski vodnik po galaksiji, če želite vedeti, kaj je odgovor na vprašanje o vesolju, življenju in sploh vsem. Film Matrica, če želite vedeti, kaj gre lahko narobe s četrto industrijs­ko revolucijo. Spletno stran Google Scholar, ko želite ločiti znanstveno potrjena dejstva od lažnih novic.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetil­o?

Da so nanodelci, ki jih preiskujem, tako majhni, da bi jih potreboval­i približno sto tisoč, da bi prekrili presek človeškega lasu. Da sem v vsej svoji več kot dvajsetlet­ni karieri natančno preiskal ekvivalent snovi z dimenzijam­i kocke, ne večje od 0,000001 kubičnega milimetra, pri čemer sem iz dobljenih rezultatov lahko sklepal, kako se bodo obnašali končni materiali, ki so tudi do pet redov velikosti večji. Kot bi iz enega zrna peska v Savi sklepal o celotnem Triglavske­m pogorju. ———

Dr. Sašo Štrum je vodja Odseka za nanostrukt­urne materiale na Inštitutu Jožef Stefan. Pred kratkim je bil izbran v izvršni odbor Evropske zveze za mikroskopi­jo, kjer bo spodbujal uporabo in razvoj naprednih tehnik mikroskopi­ranja v različnih disciplina­h ter sodelovanj­e med znanostjo in industrijo.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia