Prezrte slikarke se vračajo v ugledna razstavišča
Elena Luksch-Makowsky Dela slikarke, ki je povezala ruski in dunajski jugendstil, so na ogled na Dunaju
Pomembni evropski muzeji na posebnih razstavah danes ne zanemarjajo več umetnic. Lani in letos smo si lahko ogledali številne razstave odličnih slikark. Resda pa so bile dolgo zapostavljene.
V frankfurtski Schirn Kunsthalle je bila do julija odprta razstava Fantastične ženske (260 del 34 umetnic), ki je osvetlila prispevek žensk k nadrealizmu. Od 18. decembra do začetka aprila 2021 bodo v Kunsthaus Zürich prikazali izbrana dela Ottilie W. Roederstein (1859–1937), najpomembnejše švicarske portretistke zgodnje moderne. Od 4. novembra do konca januarja 2021 bo v Nacionalni galeriji v Københavnu na ogled razstava del Anne Ancher (1859–1935), slikarke, ki je izdatno prispevala k novi usmeritvi danske umetnosti. Razstava Italijanke Artemisie Gentileschi (1593–1654), ki danes velja za najboljšo baročno slikarko, je v Nacionalni galeriji v Londonu na ogled do 24. januarja 2021. Njene slike so čedalje dražje: leta 2018 so na dražbi v dunajskem Dorotheumu za eno od njenih Lukrecij iztržili 1,88 milijona evrov. Artemisia Gentileschi je na temo samomora Lukrecije iz antične
rimske legende naredila serijo slik. Lani novembra je pariška dražbena hiša Arcturial prodala še eno njeno Lukrecijo za dobrih 4,7 milijona evrov. Od lanskega oktobra do začetka februarja je bila v madridskem Pradu na ogled razstava Sofonisba Anguissola in Lavinia Fontana: zgodba dveh slikark. Lavinia Fontana (1552–1614) je bila izvrstna slikarka italijanskega manirizma, njena rojakinja Sofonisba Anguissola (1532–1625) pa vrhunska renesančna slikarka.
Letošnjo jesen se je tudi dunajski Belvedere pridružil razstaviščem, ki namenjajo pozornost pozabljenim umetnicam, z veliko razstavo Mesto žensk: umetnice na Dunaju med letoma 1900 in 1938. V Zgornjem Belvederu je trenutno na ogled razstava Elena Luksch-Makowsky: srebrna doba in secesija (do 10. januarja 2021).
Iz podzavesti na platno
Elena Luksch-Makowsky (1878– 1967) je bila v začetku 20. stoletja ena od najbolj znanih umetnic na Dunaju. »Bila je izjemna osebnost dunajskega umetniškega sveta, najbolj prisotna umetnica na pomembnih secesijskih razstavah. Ni se izogibala provokativnim in družbenokritičnim temam, kot je prebujanje spolnosti – to vidimo na sliki Adolescentia – ali ljudje z družbenega obrobja, kar je razvidno iz slike Požeruh mačk, « je povedal kustos razstave Alexander Klee.
Rodila se je v Sankt Peterburgu kot hči slavnega in bogatega
Stella Rollig, direktorica Avstrijske galerije Belvedere
dvornega slikarja Konstantina Makovskega in sestra pesnika ter uglednega umetnostnega kritika Sergeja Makovskega. Od zgodnjih otroških let je živela v umetniškem okolju. Očetova brat in sestra sta prav tako bila dobra slikarja. Od leta 1895 je študirala slikarstvo na zasebni šoli slovitega Ilje Repina, nadaljevala je v njegovih mojstrskih delavnicah na Carski umetniški akademiji v Sankt Peterburgu. Ženske v tistem času v številnih evropskih državah niso mogle študirati slikarstva, na primer na Dunaju, kjer je Akademija za likovno umetnost odprla vrata študentkam šele v šolskem letu 1920/1921.
Štipendija ji je omogočila potovanje v München, kjer je študirala slikarstvo na šoli Antona Ažbeta. V bavarski prestolnici je spoznala dunajskega kiparja Richarda Lukscha, s katerim se je leta 1900 poročila in preselila na Dunaj. Je prva ženska, ki je bila članica dunajske secesije, kjer je razstavljala od leta 1901. Bila je kozmopolitka in feministka, ni pa pozabila na svoje rusko poreklo. Domotožje se je izražalo v številih njenih delih.
Zadnja postaja Hamburg
Leta 1907 se je z možem in otroki preselila v Hamburg, vendar ni prekinila stika z Dunajem, še vedno je sodelovala z znamenitimi Dunajskimi delavnicami ( Wiener
Werkstätte), združenjem za umetnost, industrijsko oblikovanje in serijsko izdelavo pohištva ter drugih objektov. Po oktobrski revoluciji leta 1917 so bili njeni stiki z Rusijo vse težji. Leta 1921 se je njen zakon končal z ločitvijo. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je razstavljala v Franciji, na številnih večjih pariških razstavah. Otroci so živeli v Franciji, ona pa je drugo svetovno vojno preživela v Hamburgu. Leta 1954 so ji v Etnološkem muzeju v Hamburgu pripravili retrospektivo, v tem mestu je leta 1967 umrla.
Stella Rollig, direktorica Avstrijske galerije Belvedere, je za Delo pojasnila, da so z razstavo hoteli prikazati nekatere dotlej manj osvetljene vidike slikarkinega opusa. »Razkrivamo, da so bile rusko-dunajske umetniške vezi konec 19. in na začetku 20. stoletja zelo tesne. S tem spoznanjem je vprašljiva utemeljitev poznejše delitve evropske umetnosti na zahodno in vzhodno.«
Na razstavi je 48 eksponatov, ne le slik. Elena Luksch-Makowsky je bila tudi kiparka in je ustvarjala v različnih tehnikah umetniške obrti. Slikala je velike in male formate v olju, delala stenske reliefe, kipe ... Revolucionarna in najbolj znana je njena slika Adolescenca iz leta 1903, ki je v lasti Avstrijske galerije Belvedere. Na njej vidimo skupino mladih, golih ljudi v rajski krajini, v ospredju pa je gola pubertetnica z nogami na iks. Ta slika je bila eden od najboljših izrazov takratne nove estetike, umetnosti, ki jo je promovirala dunajska secesija. Na njej vidimo, kako človeška psiha vstopa v središče umetniške dejavnosti. To ni bilo naključje – leta 1900 je Sigmund Freud na Dunaju v sloviti knjigi Interpretacija sanj opisal pomen podzavesti.
Razkrivamo, da so bile rusko-dunajske umetniške vezi konec 19. in na začetku 20. stoletja zelo tesne. S tem spoznanjem je vprašljiva utemeljitev poznejše delitve evropske umetnosti na zahodno in vzhodno.
Na Dunaju je Akademija za likovno umetnost odprla vrata študentkam šele v šolskem letu 1920/1921.