Stroški zaradi onesnaženega zraka 541 milijonov evrov
Zaradi onesnaženega zraka v EU umre 400.000 ljudi, v Sloveniji 1700 – Onesnaženje je velik družbeni strošek
Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, pravijo na Inštitutu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR), saj skrajšuje življenje, to pa povzroča tudi visoke stroške. V Ljubljani in Mariboru znašajo stroški kar 541 milijonov evrov na leto.
V Ljubljani zaradi onesnaženega zraka nastane za slabih 434 milijonov evrov stroškov, kar znaša 1502 evra na prebivalca. V Mariboru, ki je bolj »prezračen«, pa stroški znašajo dobrih 107 milijonov evrov, 965 evrov na prebivalca. Onesnaženost zraka je največji družbeni strošek v Ljubljani, saj je pomembno gospodarsko in politično središče, v katero pride več dnevnih migrantov.
Nova in najobsežnejša raziskava, ki je nastala v koordinaciji Evropske zveze za javno zdravje (European Public Health Alliance) in v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem nevladnih organizacij v javnem interesu, vključuje kar 432 evropskih mest s 130 milijoni prebivalcev iz 30 držav (med njimi sta tudi slovenski mesti Ljubljano in Maribor). Iz nje je razvidno, da onesnažen zrak Evropejce na leto v povprečju stane več kot 166 milijard evrov, prebivalce Ljubljane in Maribora pa več kot 541 milijonov evrov na leto.
Študija opredeljuje le stroške zdravstvenih storitev, povezanih s tremi najbolj škodljivimi onesnaževali zraka: trdimi delci (PM), prizemnim ozonom (O ) in dušikovim dioksidom (NO ). Raziskava vključuje podatke iz časa pred pandemijo covida-19. »Ob upoštevanju podatkov v času pandemije bi bili stroški še višji, več raziskav je namreč dokazalo, da slaba kakovost zraka navadno zvišuje stopnjo umrljivosti obolelih s covidom-19,« pravijo na IMZTR. Sočasna prisotnost več bolezni je tudi pomemben dejavnik umrljivosti bolnikov s covidom-19, glavne pridružene bolezni pa so povezane z onesnaženjem zraka.
»Naša raziskava razkriva razsežnost škodljivih vplivov onesnaženega zraka na zdravje ljudi, prav tako razkriva veliko zdravstveno neenakost znotraj evropskih držav. Na onesnaženost zraka vpliva prometna politika, mesta pa s spodbujanjem brezogljične mobilnosti lahko znižajo omenjene stroške. Vlade in Evropska unija bi za zdravo okrevanje po pandemiji covida-19 morale upoštevati tudi stroške, ki vsako leto nastanejo kot posledica onesnaženega zraka,« pravi generalni sekretar Evropske zveze za javno zdravje (EPHA) Sascha Marschang.
Direktor IMZTR Tomaž Gorenc je opozoril, da bi družbene stroške morali upoštevati pri pripravi okoljskih in prometnih politik. »Rezultati zahtevajo večje naložbe v razvoj železniške infrastrukture, elektrifikacijo voznega parka, spodbujanje konkurenčnosti javnega prevoza in aktivno mobilnost v mestih ter kažejo usmeritev razvojnih modelov v času okrevanja v Evropi in Sloveniji po epidemiji,« pravi Gorenc.
Največ stroškov nastane zaradi trdih delcev iz različnih virov (82,5 odstotka), sledi NO , predvsem iz prometa (15 odstotkov) in prizemni ozon, ki je tudi povezan s prometom (2,5 odstotka). Rezultati raziskave kažejo, da enoodstotno podaljšanje časa vožnje na delo poveča družbene stroške zaradi emisij delcev za 0,29 odstotka, zaradi emisij NO pa celo za 0,54 odstotka. Prav tako enoodstotno povečanje deleža avtomobilov v mestu poveča skupne družbene stroške za skoraj 0,5 odstotka. Krajši čas vožnje na delo in manjši delež lastniških avtomobilov pozitivno vplivata na kakovost zraka in nižje družbene stroške. Člani EPHA zato od vlad pričakujejo politike za konec uporabe fosilnih goriv.
• V času covida-19 onesnažen zrak še poslabša potek okužbe.
• Stroški zaradi slabega zraka znašajo 1500 evrov na prebivalca Ljubljane.
• Uporaba fosilnih goriv v prometu zvišuje stroške.