Kdo vse ne bo več mogel mirno spati
Poklon ubitemu učitelju Samuelu Patyju Pričakovati je izgon sumljivih tujcev in poostren nadzor nad združenji
Nič ne gre gladko, tudi Francija se podobno kot druge družbe lomi pod težo razkolov. Ne le da njeno socialno-ekonomsko tkivo tako zdravstveno kakor politično razžira covid-19, popolne složnosti ni niti po nedavnem grozovitem napadu na 47-letnega učitelja Samuela Patyja v mestu Conflans-Sainte-Honorine na severozahodu pariške regije. Profesorju, ki ga je stalo glave kazanje karikatur Mohameda med predavanjem 13-letnikom o kreposti in lepoti svobode govora, so se na državni ravni pietetno poklonili sinoči na Sorboni.
Medtem ko preiskujejo, kako je mogoče, da je 18-letni napadalec Abdulah Abujezidovič Anzorov v petek popoldne vzel v roke nož in v imenu Alaha na ulici odsekal glavo osnovnošolskemu profesorju zgodovine in geografije, se razvnemajo polemike: o laični francoski republiki in islamu ter o svobodi govora in terorizmu. Dobršen del javnosti in nič manj politike pričakuje, da bo predsednik Emmanuel Macron v boju proti radikalnemu islamizmu ukrepal odločneje kot kdaj prej.
»Islamisti ne smejo več mirno spati v naši državi,« je prvi med Francozi povišal ton pred dnevi, ko so na urgentno sklicanem svetu za obrambo izdelali vladni načrt, kako pristopati k »strukturam, združenjem ali osebam, ki so blizu radikaliziranim krogom«, in »poskrbeti za politične rešitve«. Konkretno to pomeni od izgona (najmanj 231 sumljivih) tujcev iz države in ukinitve posameznih združenj (med njimi sta Collectif contre l'islamophobie en France, CCIF, in BarakaCity) do nujnih premislekov in sprememb v izobraževanju, še boja proti
• Francija se je poklonila ubitemu učitelju Samuelu Patyju.
• Preiskave potekajo, država je napovedala srdit boj proti terorizmu.
• Obstaja tudi strah pred lovom na čarovnice.
kibernetskemu kriminalu. Napovedan protiudarec terorizmu buri duhove zlasti med muslimani, saj ni malo svaril pred lovom na čarovnice.
Verske obsesije
O napadalcu – beguncu iz Rusije čečenskih korenin Abdulahu Abujezidoviču Anzorovu, ki je imel odprt profil na twitterju in ga je policija po zločinu ustrelila – je znanega vedno več. Recimo to, da je, kakor so ga opisali v Libérationu, prebival v Evreuxu (departma Eure), da je bil precej molčeč mladenič, da je, še mladoleten, kdaj poškodoval kaj javno dobrega, bil celo nasilen v skupini in da je za tarčami, ki so menda žalile preroka, na internetu oprezal že nekaj tednov pred okrutnim napadom. Vse bolj obseden z islamom je stopnjeval fanatične izjave, po spletni gonji proti Samuelu Patyju pa se je odločil, da se bo za Alaha maščeval prav on.
Zdaj sodno preiskujejo najmanj sedem ljudi (dva sta mladoletna), povezanih s terorističnim dejanjem: denimo očeta učenke, ki je na družabnih omrežjih zagnal polemiko o domnevno islamofobnem ravnanju učitelja, in aktivista Abdelhakima Sefriouija, ki je omenjenega očeta pri tem menda spodbujal in ga celo pospremil k ravnateljici; o tem drugem vedo, da se giblje v salafistično-džihadističnih krogih. Na prste so stopili prav tako trem napadalčevim prijateljem – eden ga je z avtomobilom odpeljal v pariško regijo, kjer je minuli petek potegnil nož, drugi je šel že prej z njim v trgovino po rezilo – pa še dvema šolarjema, ki sta mu, medtem ko je postopal pred šolo v Conflans-Sainte-Honorine, menda za denar pokazala, kdo in kje je Samuel Paty.
Tudi nacionalni poklon vznemirja
Okrutno ubitega učitelja se Francozi zadnje dni spominjajo s sočutjem in množično, s predsednikom Macronom na čelu se mu je Francija sinoči poklonila na notranjem dvorišču Sorbone. Ker so znamenito pariško univerzo zaradi tega že v torek zjutraj za dva dni zaprli za študente in predavatelje, so ujezili del univerzitetnikov in javnosti, prepričanih, da je šola simbol življenja in je torej ni mogoče kar razdvojiti od tega, v isti sapi pa braniti pravico do svobodnega izražanja. Zaprtje jih je toliko bolj vznemirilo, ker so se nameravali prav na notranjem dvorišču v torek zgodaj popoldne posloviti od pokojnika kolegi z oddelkov za geografijo in zgodovino. Ker to ni bilo mogoče, so se zbrali na ulici, menda z grenkim priokusom, češ 48-urna blokada in svoboda ne gresta skupaj; podobno kakor so neredki jedko prepričani, da tudi pred dnevi vzpostavljene policijske ure in svobode ni mogoče braniti hkrati, kljub covidu-19.