Brazilski kralj nogometa ima že 80 let
Legendarni nogometaš, edini s tremi naslovi svetovnega prvaka, je za mnoge še vedno nedosegljivo božanstvo
Ljubljana – Razprava, kdo je najboljši nogometaš vseh časov, je stara prav toliko kot igra sama. V zadnjem desetletju navijači prisegajo bodisi na Lionela Messija bodisi na Cristiana Ronalda, toda po mnenju Brazilcev je ugibanje izgubilo smisel že 29. junija 1958. Takrat je Edson Arantes do Nascimento ali skrajšano Pele zabil dva gola ob finalni zmagi nad Švedsko s 5 : 2 in prvič osvojil naslov svetovnega prvaka, ki mu je nato dodal še dva. Danes »O Rei«, kralj, kot mu pravijo rojaki, praznuje 80 let. B. E.
Ko si Brazilci delijo pohvale za športne veščine, že desetletja uporabljajo železni repertoar. Spretnim voznikom rečejo, da so kot Emerson Fittipaldi ali Ayrton Senna, odlične košarkarje primerjajo z Ubiratanom in Oscarjem Schmidtom, teniške igralce z Gustavom Kuertnom ... Prvi šport v državi, že skoraj religija, je kajpada nogomet, a pri njem so previdnejši. Pelé je nedosegljivo božanstvo, s katerim ne vlečejo vzporednic, čeprav je imel ogromno vrhunskih naslednikov. Danes »O Rei«, kralj, kot mu pravijo, praznuje 80 let.
Razprava, kdo je najboljši nogometaš vseh časov, je stara prav toliko kot igra sama. Po mnenju Brazilcev je ugibanje izgubilo smisel že 29. junija 1958, ko je Edson Arantes do Nascimento ali skrajšano Pelé pri 17 letih in 249 dneh starosti postal najmlajši udeleženec finalnih tekem na svetovnih prvenstvih in zabil dva gola ob zmagi nad Švedsko s 5:2. Svojo veljavo je potrdil štiri leta pozneje in leta 1970, zato je še danes edini nogometaš, ki se lahko pohvali s tremi šampionskimi naslovi na mundialih.
Tudi v klubskih dresih Santosa, za katerega je igral v letih 1956– 1974, in newyorškega Cosmosa (1975–77) je osvajal lovorike in tresel mreže nasprotnih moštev kot za stavo. Ob koncu kariere so mu vzneseni rojaki našteli, da je zabil kar 1281 golov na 1383 tekmah, kar je bilo sumljivo veliko celo za Peléja, zato so si natančni statistiki iz drugih držav zavihali rokave in prišli do ugotovitve, da so Brazilci upoštevali tudi zadetke, ki jih je njihov rojak dosegel v nastopih v mlajših kategorijah in v prijateljskih nastopih. Tekem na profesionalni ravni je Pelé odigral 815 z bero 757 golov. Bistveno manjšo torej, vendar še vedno ogromno. Precej bolj kot številke pa je njegove oboževalce navduševala lahkotnost, s katero si je utiral pot do vrat, kot da na nasprotni strani igrišča ne bi bilo obramb in vratarjev.
Brazilski zaklad
Na Peléjev 80. rojstni dan si ljubitelji nogometa po vsem svetu še vedno belijo glavo, koga bi mu lahko postavili ob bok. V generaciji pred njim morda Alfreda di Stefana, pozneje Johana Cruyffa ali Diega Maradono, dandanes Lionela Messija ali Cristiana Ronalda. Toda primerjava zvezdnikov iz tako različnih obdobij ni zgolj nepravična, temveč domala nemogoča. Preveč sprememb so doživeli nogomet, šport v celoti in mašinerija, ki ju spremlja. O Peléjevih časih priča predvsem ustno izročilo in zelo redki posnetki njegovih čarovnij, junake današnjega časa spremljajo na vsakem koraku že v slačilnici.
Edina vrzel v Peléjevi karieri je dejstvo, da se ni nikoli preizkusil v kakšnem od evropskih klubov. Bogatih ponudb mu seveda ni manjkalo, toda takratni brazilski predsednik Janio Quadros ga je preprosto razglasil za nacionalni zaklad in mu otežil odhod v tujino, hkrati pa domala prisilil vodilne može Santosa, da so ga plačevali v skladu z njegovim statusom. Pri tem so pokazali izjemno podjetnost za takratne čase. Vsako leto so se dogovorili za celo kopico prijateljskih dvobojev, v katerih so tekmecem zelo drago zaračunali priložnost, da na lastne oči vidijo kralja nogometa. Najboljši pričevalci njegovih izjemnih sposobnosti so zato igralci in trenerji iz drugih južnoameriških držav, ki so ga poskušali onemogočiti. Čeprav zaradi zgodovinskega sosedskega rivalstva izdavijo pohvale na račun Brazilcev le v skrajni sili in skozi stisnjene zobe, so povečini pripravljeni vsaj priznati, da je bil Pelé najboljši brazilski nogometaš vseh časov, kar je že ogromen kompliment. Kdor lahko pozabi na dolgoletne zamere, pa lahko izusti še veliko več.
Najraje bi igral z Messijem
Za legendarnega argentinskega trenerja Luisa Cesarja Menottija, ki je popeljal gavče do svetovnega naslova leta 1978, ni dvoma, kdo je najboljši. »Pelé ni imel niti ene šibke točke. Bil je nekakšna mešanica Maradone, Messija, Di Stefana in Cruyffa, kot da bi čarovnije štirih velemojstrov združil v enem telesu.« Športni navdušenci srednjega rodu se dobro spomnijo Urugvajca Diega Forlana, najboljšega nogometaša SP 2010, toda imeniten igralec je bil že njegov oče Pablo, ki je kot član državne reprezentance, Peñarola iz Montevidea in brazilskega Sao Paula bil neposredno odgovoren za spremljanje Peléja. »Proti njemu sem igral več kot desetletje. Bil je neverjeten as, ne le zaradi velikega števila doseženih golov, od katerih jih je zelo veliko zabil z glavo, čeprav je visok le 173 cm. Telesno je bil zelo močan in imel je vsa možna orožja, zato je pogosto zdirjal proti vratom kar s sredine igrišča, preigral tri ali štiri tekmece in za konec še vratarja. In to pogosto na blatnih igriščih, ki so bila precej bolj podobna njivam kot današnjim skrbno negovanim zelenicam.«
Z njim se strinja urugvajski novinar Toto da Silveira, ki je poročal s štirinajstih svetovnih prvenstev v nogometu: »Pelé je bil tehnično popoln igralec, odlično je znal uporabljati obe nogi in glavo, bil je zelo hiter, močan, pogumen in pameten. Razumel je nogomet in se znal postaviti v službo svojega moštva. Messi ima verjetno boljšo levico kot Pelé, vendar ima slabšo desnico in je manj učinkovit z glavo, hkrati pa ni z Argentino osvojil niti enega naslova na najvišji ravni. Pelé je bil svetovni prvak s sedemnajstimi leti. In če na SP 1966 ne bi sprožili prave gonje proti njemu in če ne bi sodniki dovolili, da so ga preprosto pretepli in poškodovali, bi osvojil štiri zaporedne naslove svetovnega prvaka.« Res pa je tudi, da je imel Pelé v brazilski reprezentanci vedno fantastične soigralce, kar pri drugih velikanih nogometa ni bil pogost primer. Za najtežjega tekmeca je izbral Italijana Giovannija Trapattonija, Messija pa za zvezdnika sodobnih časov, s katerim bi najraje zaigral.
Luciden, če že ni bil vedno pameten
Pelé je podedoval nekaj nogometnih genov po očetu Joau Ramosu do Nascimentu, imenovanem Dondinho, ki je igral za Atletico Mineiro in Fluminense. S soprogo Celeste Arantes sta poimenovala starejšega od svojih dveh otrok Edson po ameriškem izumitelju Thomasu Alvi Edisonu in v življenju je res potreboval obilo domiselnosti, da se je prebil iz bede mesteca Tres Coraçoes. Siromašni fantič, ki je moral prodajati arašide in čistiti čevlje na železniški postaji, je postal najboljši nogometaš na svetu in mož, ki ga bo danes slavil ves športni svet.
Pred visokim jubilejem je prejel več kot 300 prošenj za intervjuje najuglednejših medijev, vendar jim zaradi šibkega zdravja ni mogel ustreči. Že vrsto let ima težave z ledvicami in sečili, zamenjali so mu tudi kolk, a ker se ni držal predpisane fizioterapije, ne more več hoditi brez pripomočkov. V Braziliji se je razširil tudi glas, da Pelé izgublja boj z depresijo, kar zanika. »Hvala bogu, da sem pričakal visoko starost luciden, če že nisem bil vedno pameten,« poudarja Edson Arantes do Nascimento. Ali po domače: kralj.
Ob koncu kariere so vzneseni rojaki Peléju našteli, da je zabil kar 1281 golov na 1383 tekmah.
Če na SP 1966 ne bi sprožili prave gonje proti njemu, bi osvojil štiri zaporedne naslove svetovnega prvaka.