Dobra podlaga, a treba bo delati
Komisija o NEPN Ponekod preveč, drugod premalo ambiciozno, ukrepe pa je treba povezati z okrevanjem
Jesenice, Kranj
zvečer obravnavali kršitev javnega reda in miru z nedovoljenim zbiranjem posameznikov, ki so poškodovali tudi koše za smeti in steklo na objektu. Policisti, za katere v tem času prav tako veljajo epidemiološke omejitve, ljudi pozivajo, naj bo to obdobje solidarnosti ter ne objestnega ravnanja in provokacij. Tudi policisti zelo pogrešajo stare in brezskrbne čase, ki so ne tako dolgo tega zavili v neko povsem novo in čudno smer, so zapisali v sporočilu za javnost. K. H.
Ljubljana – Mestni avtobusi bodo od ponedeljka, 26. oktobra, vozili po počitniškem voznem redu. Zaradi novih vladnih ukrepov, ko se je število potovanj z mestnimi avtobusi precej zmanjšalo, zaradi omejitev gibanja med 21. in 6. uro pa v tem času potovanj ni, bo LPP v ponedeljek ukinil tudi vse nočne linije. Mestni avtobusi LPP bodo imeli prve odhode z začetnih postajališč ob 5. uri zjutraj, zadnje z Bavarskega dvora bodo ob 22.30. A. S.
Ljubljana – Hiter začetek vlaganj v zeleni prehod, posebno pri prenovi stavb in naložbah v trajnostno mobilnost, kar je Slovenija še posebej poudarila v končni različici nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), bo omogočil tudi hitrejše okrevanje, menijo v evropski komisiji. NEPN sicer ni brez napak.
Slovenski načrt je določil višjo stopnjo znižanja emisij, kot je predvideno v evropskem dogovoru o delitvi bremen. Po tem dogovoru bi morali do leta 2030 emisije iz sektorjev, ki so zunaj trgovanja, v primerjavi z letom 2005 znižati za 15 odstotkov, Slovenija je določila cilj pri 20 odstotkih. Največje znižanje je predvideno v stavbah, kar 70-odstotno, v prometu, ki so ga pripravljavci NEPN označili za najtrši oreh, pa je predvideno celo povečanje za 12 odstotkov. Komisija opozarja, da bo treba sprejeti dodatne ukrepe za doseganje teh ciljev, Sloveniji pa očita, da ni natančneje določila, kako bo uporabila ponore (gozdove in bolj trajnostno kmetijstvo), posebno zato, ker je lesna biomasa predvidena kot velik vir energije, zlasti za ogrevanje. Pri tem pa komisijo moti tudi to, da v NEPN ni veliko govora o čistem zraku.
Predvideni delež obnovljivih virov energije, 27 odstotkov bruto končne porabe energije, je komisija označila za neambiciozen cilj. Posebno zato, ker je izračunani prispevek Slovenije 37 odstotkov.
Premalo ambiciozen je tudi cilj za učinkovitejšo rabo energije. Tudi pri tem so najpomembnejše stavbe, v katerih naj bi se poraba energije zmanjšala za petino. Vendar Slovenija še ni poslala dolgoročnejše strategije za prenovo stavb. Komisija računa na več ukrepov v prometu. Slovenija je napovedala posodobitev železniškega omrežja in uporabo učinkovitejših vozil, vendar tega ni ovrednotila. Poleg tega NEPN ne vsebuje natančnejše napovedi novih politik po letu 2020. Informacija o ravni ambicij tako ni zadostna. Napovedana je, denimo, odprava subvencij za fosilna goriva, vendar brez rokov in številčnih ciljev.
V vse ukrepe, predvidene v NEPN, bo Slovenija vložila 28 milijard evrov, od tega v energetiko 19,2 milijarde evrov, kar je štiri milijarde več, kot če načrta ne bi bilo. Komisija v oceni opozarja, da NEPN nima konkretnega finančnega načrta. Poleg tega NEPN ne vključuje ukrepov, povezanih z digitalizacijo in avtomatizacijo.
Glede na slovenski končni nacionalni energetski in podnebni načrt ter glede na investicijske in reformne prioritete, ki jih je Slovenija navedla v evropskem semestru, je evropska komisija Sloveniji predlagala, naj ob pripravi nacionalnega programa okrevanja po covidu-19 in povečanja odpornosti na podobne krize, razmisli o podnebnih in energetskih naložbah in ukrepih. Komisija predlaga ukrepe za podporo obnovljivim virom energije, med njimi je tudi zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje zakonodaje. Drugo so ukrepi za podporo učinkovitejši rabi energije, tako pri prenovi stavb kot v industrijskih procesih. S tem je povezana tudi podpora trajnostnemu prometu, komisija omenja mestno in medkrajevno mobilnost, prehod ljudi in blaga s cest na železnice in naložbe v železnice.
Najprej je cesta
»Nove in konkurenčne železniške proge proučujemo v predlogu vizije razvoja železnic kot dodatka k strokovnim podlagam in predštudiji upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v Sloveniji ter železniškega omrežja na območju ljubljanske urbane regije, pri čemer je mišljena priprava dolgoročnega scenarija razvoja železnice. V to proučitev je vključena tudi povezava Prevalje–Kamnik z odcepom proti Velenju,« na ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo na vprašanje o boljši povezanosti Velenja in Koroške z železnico.
»Po gradnji tretje razvojne osi na odseku med Šentrupertom in Velenjem železniška proga po sedanji trasi Celje–Velenje ne bo časovno konkurenčna, zato je v prihodnje mogoče pričakovati znižanje potenciala z območja Šaleške doline. Prioritetno je v urejanju odsek med Celjem in Polzelo, kjer je višji potencial za potniški promet. Cilj na progi številka 31 je vzpostaviti 30-minutni taktni vozni red v konicah ter povečati obseg tovornega prometa,« še pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.