Kamen sovraštva, star dve desetletji
Hrvaška Olja na ogenj sporov sta prilila še predsednik in premier, ki se vsak dan zapleteta v besedne dvoboje
Je nedavno streljanje na zagrebškem Markovem trgu le kamenček v mozaiku sovraštva, ki ga je hrvaška politika sestavljala dve desetletji? Grozi Hrvaški nasilni ekstremizem? Ali res narašča radikalizacija družbe? To je le nekaj vprašanj, na katera zadnje dni v naši južni sosedi iščejo odgovore. Olja na ogenj razprav sta prilila še predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković, ki se skoraj vsak dan zapleteta v besedne spopade o različnih temah. Tudi nedavni oboroženi napad na poslopje hrvaške vlade sta izkoristila za medsebojne obtožbe.
Večina komentatorjev je pozvala k prekinitvi besedne vojne med Banskimi dvori in Pantovčakom ter k resnosti obeh vodilnih političnih akterjev, kakršna pritiče stanju v državi.
Etiketiranja, obsojanja, jezikovne surovosti, pretepanj, podtikanj, zavajanj, manipulacij, izmikanj in laži je preveč. Ostrih napadov, »zlivanja gnojnice« na vsakogar, ki preveč sprašuje in ne prikimava, ne zaupa brezpogojno in kategorično, išče, dvomi in glasno misli, je enostavno preveč, je slišati skoraj na vsakem koraku glavnega mesta južne sosede.
Hrvaška je bila venomer dokaj mirna in varna dežela. Tudi visoki politiki so imeli mir pred »razboritimi državljani«. Izjema je bilo leto 1997, ko je takratnega predsedniškega kandidata Vlada Gotovca sredi volilne kampanje napadel vojni veteran. Napadov na javne osebnosti dobri dve desetletji ni bilo, kaj šele ogrožanja njihovega življenja.
Podpora napadalcu z brzostrelko
Zdaj, ko so prišla na dan dejstva o strelcu z brzostrelko na Markovem trgu in se je razvedelo, da je strelec trinajst let fantaziral o ubijanju Srbov, da je streljanje načrtoval in da ima na družbenih omrežjih kar nekaj tisoč podpornikov in somišljenikov, je vse bolj jasno, kot meni komentator spletnega Telegrama Ivan Violić, da je »celotna generacija mladih Hrvatov odraščala v kulturi političnega in nacionalnega sovraštva«. Žalostno, toda resnično. »To kulturo so ustvarjali najvidnejši hrvaški politiki, javni delavci, na čelu z vladajočimi strukturami, zlasti HDZ. Nič manj pri tem niso krivi posamezni duhovniki tamkajšnje Katoliške cerkve, na čelu z nadškofi, ne gre pozabiti niti vodij veteranskih organizacij,« je poudaril Violić in dodal: »Morda se bo za tak korak odločil kak zaveden mladenič ali kak veteran s posttravmatsko stresno motnjo, ki še vedno verjame tistemu, kar pišejo skrajno desni hrvaški mediji.«
Številni na Hrvaškem se še spomnijo skoraj pet let stare peticije, ki je precej razburkala tamkajšnje politično prizorišče. To je bila pe
• Napadov na javne osebnosti ni bilo dobri dve desetletji.
• Generacija mladih je odraščala v kulturi nacionalnega sovraštva.
• Danes za dve uri onemogočeno komentiranje člankov.
ticija, da bi ustaški pozdrav postal uradni pozdrav hrvaške vojske, kar sta med drugimi podpisala škofa Vladimir Pozaić iz Zagreba in Vlado Košić iz Siska.
Po prepričanju nekaterih analitikov bi bili skrajno desni mediji pravzaprav na zadnjem mestu med trosilci sovraštva v hrvaški družbi, če ne bilo, denimo, kar precej Hrvatov prepričanih, da je bila fašistična NDH pravzaprav dobra država, hrvaški komunisti pa največji narodni sovražniki.
Hrvaški strokovnjak za varnost Mirko Bilandžić je prepričan, da državi ne grozi nevarnost političnega radikalizma, je pa politizacija dogodka na Markovem trgu neumestna. V pogovoru za Hrvaško televizijo se je strinjal, da je sovražni govor »presegel vse razumne meje«. V to verjamemo tudi novinarske organizacije in mediji, ki so se odločili, da bodo v znak protesta danes za dve uri na spletnih platformah onemogočili komentiranje člankov.
Kaj bi bilo, če bi bil strelec Srb
Kaj bi šele bilo, če bi bil Danijel Bezuk, strelec z brzostrelko na Markovem trgu, sin hrvaškega vojnega veterana, srbske narodnosti, se je vprašal publicist Ante Tomić. Odgovor je znan: »Srbi bi bili deležni pogroma,« so se strinjali analitiki. Prav Srbi so na Hrvaškem nenehna tarča, zaradi česar je pred časom predsednik največje srbske stranke – Samostojne demokratske srbske stranke – Milorad Pupovac, saborski poslanec od leta 2003, doktor filozofije in velikokrat tarča napadov hrvaških nacionalistov, dejal, da je »težko biti Srb na Hrvaškem«. V nedavnem pogovoru za Delo je povedal: »V minulih letih je bil položaj Srbov na Hrvaškem resnično precej težek. Odmev teh težav je mogoče zaznati še danes. Zlasti ne manjka sovražnih sporočil in netolerance.«
Sovražni govor je na Hrvaškem »presegel vse razumne meje«.