Pisma bralcev in odmevi
Delo je 21. oktobra na strani 2 objavilo članek z naslovom Nova stranka Aleksandre Pivec?
Res je, da naše gibanje šteje več kot 3800 članov, vendar to v nobenem pogledu ne pomeni, da se iz njega razvija politična stranka dr. Aleksandre Pivec. Gibanje v podporo dr. Aleksandre Pivec je nastalo v času medijskega pogroma na takratno ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter zaradi nestrinjanja z diskreditacijo in poizkusom politične eliminacije dr. Aleksandre Pivec.
Dr. Aleksandra Pivec ni nikoli in nikjer nakazala, da ustanavlja svojo stranko, temveč je poudarila, da si v Sloveniji želi preudarne, sredinske stranke, ki bi vodila politiko v korist malega človeka. Prav tako tudi Gibanje v njeno podporo ni nikoli nakazalo, napovedalo niti ustanavljalo kakršnekoli stranke.
Je pa gospa Pivec dejala tako: »Vsekakor bom obvestila javnost o vseh mojih načrtih, v kolikor bom ocenila, da s strani ljudi, ki želijo Sloveniji dobro, obstaja podpora, da skupaj ustanovimo novo politično stranko. Do takrat želim vam in celotni Sloveniji vse dobro, predvsem pa da uspešno premagamo virus.«
Kot vodja Gibanja v podporo dr. Aleksandre Pivec torej zavračam navedbe v članku, hkrati pa sporočam, da je Gibanje šele na začetku svojega obstoja in se nemoteno razvija in pridobiva člane na dnevni bazi. dr. Aleksandra Pivec, Gregor Medvešek, vodja Gibanja
Pismo predsedniku republike Borutu Pahorju
Moram reči, da številnih Vaših dejanj ne razumem, ni pa mi vseeno, kaj se v Sloveniji dogaja.
Najbolj nenavaden je Vaš odnos do predsednika vlade Janeza Janše in njegovega načina vladanja z žalitvami vseh, ki niso z njim, z razgradnjo državnih institucij in z nenehnim nastavljanjem ubogljivih ljudi. Predsednik republike naj bi užival spoštovanje državljanov. A kako, če vse kaže, da pri njegovem početju hote ali nehote sodelujete, namesto da bi ga preprečevali. Res lahko rečete, da tega vsaj formalno ne morete narediti. Toda o tem morate imeti mnenje, takšno ali drugačno, in ga tudi jasno povedati.
Jože Mencinger,
Ljubljana
P. S. Pisal sem Vam dve pismi, a nanju niste odgovorili, za kar imate pravico, meni pa je preostalo le pismo objaviti.
Tako namreč pravi eden od starih latinskih pregovorov.
Da je temu res tako, potrjuje odločitev bivše ministrice in podpredsednice v Janševi vladi Aleksandre Pivec, da si bo za tri mesece podaljšala pravico do osebnega varovanja, in to po prenehanju funkcije podpredsednice. Privilegij, ki ga je v protokol varovanih oseb prvič uvedel sedanji šef vlade Janša. Premišljeno darilo koalicijskim partnerjem za brezpogojno vdanost.
Seveda biti varovana oseba je lahko hitro pokvarljiv privilegij, ko te iz povprečneža dvigne v višave. Samo zamislimo si počutje, ko v avtomobilu prestižne znamke, z dvema varnostnikoma, drviš proti Brdu pri Kranju na sejo vlade. Trenutek, ko vse to zgubiš, mora res biti zelo boleč. Zato je treba zahtevo Pivčeve še kako razumeti. Težko pa je razumeti, koga naj bi se ti »izbranci« ljudstva tako bali. Saj v demokracijah naj bi oblast vendar izhajala iz volje ljudstva in delala za dobro ljudstva.
Oblast, ki jo je strah lastnega naroda, ni vredna, da mu vlada.
Karlo Mahnič,
Gorenje pri Divači
Dragi in spoštovani kolektiv gastroenterološke klinike na Japljevi ulici 2, med vami sem v dveh sobah, v intenzivni ter št. 25, preživel nekaj nepozabnih dni.
V nepozabnosti je prikrito hitro izboljšanje mojega zdravstvenega stanja, za kar se tudi zahvaljujem, a podoba, ki je zanesljivo ne bom nikoli pozabil, je vaša neprekosljiva zavzetost, pripadnost, vztrajnost, napor ne podleči utrujenosti, prijaznost, altruizem, ustrežljivost, popolna podrejenost lastnemu stanju. Neprekinjeno delo z masko, stokrat na dan preoblačenje v »polno bojno opremo« z vizirjem čez obraz, »prepoteno« slačenje nazaj, in spet, in spet. Sestra, ki je na vprašanje, kdaj bo videla domače, odgovorila »čez dvajset dni«, druga sestra, ki je pravkar, še v temi, prišla v službo, spala je dve uri, opotekajoč začela delo. Od utrujenosti. Ljudje, ki se zavedajo, da ne smejo omagati.
Dragi ljudje tega oddelka, kar imam pameti in zavedanja, iz srca najlepša hvala za prav vse, bodite čim bolje, preživite, imam vas rad in vas občudujem. Klobuk dol, chapeau!
Marko Koršič,
Ljubljana