Cesta v Istro čaka že več kot 20 let
Ali je za izdelavo prostorskega načrta res treba 20 let? – S cestami v Istri imajo največ dela – projektanti
Koper – Medtem ko so prebivalci vzhodnega dela Slovenije dočakali določen premik pri gradnji cest na tretji razvojni osi – premik je tudi uredba o DPN za projekt nove ceste od Postojne proti Reki –, pa še veliko dlje časa zaman čakajo na primerne cestne povezave v Istri. Ob zadnjih preverjanjih nismo mogli niti približno ugotoviti, kdaj bodo pripravljeni prostorski načrti za zdavnaj obljubljeno ureditev zelo prometnih cest v tem delu Slovenije.
Istra že desetletja pričakuje ureditev treh glavnih cestnih projektov: obalne hitre ceste, ki naj bi povezala večje obalne kraje, tranzitne ceste, ki bi vodila tranzitni promet skozi te kraje v hrvaško Istro, in priključne ceste z avtoceste na koprsko pristanišče.
Že leta 1970 je tedanji predsednik države Josip Broz izdal ukaz (odlok) o gradnji obalne hitre ceste. Del te ceste je zgrajen, ustavila pa se je na pol poti, v Izoli, saj so predstavniki treh občin že leta 2005 ugotovili, da bi načrtovana hitra cesta od Izole (Jagodja) do Lucije prevzela še več tranzitnega prometa proti hrvaški Istri in povzročila hude težave prebivalcem Lucije, Sečovelj, okoliških krajev in krajinskemu parku Sečoveljske soline. Že pred 15 leti so zato v piranski občini zahtevali, da mora država najprej poskrbeti za primerno tranzitno cesto Koper–Šmarje–Dragonja in šele nato za dokončanje obalne hitre ceste proti Luciji oziroma Piranu.
Kljub večletnemu pritisku javnosti je Slovenija šele julija 2004 sprejela program priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper–Šmarje–Dragonja, ki je bil tedaj del dodatnega programa resolucije o nacionalnem programu za gradnjo avtocest. Tedaj so istrski poslanci (predvsem Marko Pavliha) v državnem zboru zahtevali, da bi morala biti ta cesta do Dragonje (povezana na hrvaški istrski cestni »ipsilon«) zgrajena najkasneje do leta 2009.
Toda priprava državnega prostorskega načrta tudi po več kot 16 letih ni končana in ji ni videti konca. Leta 2016 so javno razgrnili in obravnavali osnutek DPN za cesto
Koper–Šmarje–Dragonja in nanj pridobili pripombe, vendar po štirih letih še niso pripravili odgovorov oziroma stališč do teh pripomb. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam tokrat odgovorili, da postopek priprave DPN za tranzitno cesto v Istro ne miruje in da so dejavnosti v teku. Pripombe so tako obsežne, da terjajo precejšnjo spremembo prostorske ureditve. Zato je Dars (kot investitor) naročil dodatne strokovne podlage, ki bodo odgovorile, ali in koliko je mogoče upoštevati predloge z javne razgrnitve. Za območje naselja Dragonja, kjer prebivalce skrbi hrup, so nekaj rešitev že izdelali in jih bodo v kratkem predstavili občini Piran. Za pripombo občine Koper, da bi v delu (pri Šalari) prekrili traso, pa še izdelujejo študije, ki bodo preverile ohranjanje poplavne varnosti pri takšni izvedbi ceste. Šele na podlagi vseh preveritev bodo lahko na ministrstvu za okolje in prostor sprejeli stališča do pripomb in predlogov javnosti. Na podlagi teh stališč bo izdelan nov predlog DPN, za katerega bodo morali kasneje ponovno pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora. Kdaj bo torej sprejeta uredba od DPN, ni jasno. Še manj, koliko časa bo potem minilo do gradbenega dovoljenja in izbire izvajalcev del.
Pripravljene niso niti začasne rešitve
Ker se je postopek priprave tranzitne ceste tako vlekel, je nekdanji koprski župan Boris Popovič zahteval, da država poskrbi vsaj za hitrejšo začasno rekonstrukcijo Šmarske ceste, kjer je Koper najbolj obremenjen zaradi tranzitnega prometa. Leta 2016 je bil sklenjen dogovor med ministrstvom za infrastrukturo, Direkcijo RS za infrastrukturo, Darsom in mestno občino Koper o tej »hitri«, začasni rešitvi. Še lani so v kabinetu koprskega župana Aleša Bržana trdili, da se bo gradnja (rekonstrukcija) treh kilometrov Šmarske ceste začela letos, zdaj pa so nam odgovorili, da si želijo začetek del v letu 2021. V Darsu pa so nam povedali, da še zmeraj poteka oddaja javnega naročila za izdelavo treh projektov, saj naj bi rekonstrukcijo treh kilometrov preobremenjene Šmarske ceste razdelili v tri faze. Izdelavo teh projektov (in recenzijo) lahko pričakujemo približno v letu dni.
Ocenjena vrednost za takšno dokaj zapleteno ločitev tranzitnega od lokalnega prometa na tem odseku naj bi znašala 21,5 milijona evrov, od česar bi devet desetin denarja zagotovila Dars in DRI. Po štirih letih od pompoznega podpisa sporazuma za začasno rešitev se zdi, da se v resnici nikomur ne mudi niti s širitvijo tega dela Šmarske ceste.
Koželj rešuje nadaljevanje obalne hitre ceste
Hkrati so štirje župani istrskih občin prosili urbanista Janeza Koželja in načrtovalca prometa Andreja Cvara, da s sodelavci izdelajo študijo drugačne ureditve nadaljevanja obalne hitre ceste od Izole proti Luciji in Padni. Koželj in Cvar sta predlagala, da opustijo sedanjo (Darsovo) različico štiripasovne hitre ceste (za katero so že pred leti drago odkupili zemljišča) od Jagodja do Lucije (in Pirana). Namesto nje naj bi zgradili dva kraka dvopasovne ceste od Jagodja. En krak bi skozi 1200-metrski predor Mala Seva in pokriti vkop pripeljal novo cesto v Lucijo, drugi krak pa bi s 1880-metrskim predorom pod Cetorami pripeljal dvopasovno cesto do bližine Padne. Ta rešitev bi bila po zagotovilih urbanistov cenejša in okolju prijaznejša od različice, ki so jo že pred 15 leti neuspešno predstavili predstavniki Darsa in je v piranski občini niso sprejeli.
V Kopru letos niso dočakali niti obljubljene širitve bertoške vpadnice (iz dvopasovnice v štiripasovnico), ki bi poskrbela za večino tovornega prometa proti Luki. V Darsu so nam odgovorili, da je projektna dokumentacija v »zaključni fazi«. Predvidoma v začetku prihodnjega leta naj bi Dars začel pripravljati javno naročilo za gradnjo. Dober kilometer ceste naj bi gradili približno eno leto.
• Nerazumljivo zavlačevanje s cesto v Istri.
• DPN pripravljajo že 16 let in ga bodo še nekaj let.
• Janez Koželj pripravil različico rešitve dokončanja obalne hitre ceste.