Likvidnost gospodarstva peša
Posledice Država tokrat šele pripravlja (šesti) paket pomoči, zato se po podjetjih pojavljajo likvidnostne potrebe
Ljubljana – Jesenski izbruh epidemije in posledično sprejeti ukrepi za omejitev epidemije bodo opazno prizadeli plačilno sposobnost posameznih dejavnosti, ki so bile močno prizadete že ob pomladanskem izbruhu. Veliko teh je v poletnih mesecih uspelo urediti zaostanke, vseeno pa so ob novi zaostritvi še ranljivejši kot spomladi, saj imajo manj rezerv.
Zato se lahko pojavi še večja potreba po kratkoročnih virih financiranja, s katerimi bi se podjetja izognila zamudam pri plačilih. Težava je še večja, ker država tokrat šele pripravlja (šesti) paket pomoči. Poleg tega je mogoče iz do zdaj znanih podatkov razbrati, da ta ne bo osredotočen na pomoč najbolj prizadetim, ampak zagonu gospodarstva. Analitik GZS Bojan Ivanc ocenjuje, da so se likvidnostne razmere v poletnih mesecih začasno izboljšale. Večini tistih, ki so imeli spomladi zaradi epidemije težave s poravnavanjem obveznosti, je do septembra uspelo odpraviti morebitne zaostanke ali zmanjšati finančne obremenitve. Izpostavljena izjema so turistične dejavnosti v mestnih središčih. A to še ne pomeni, da so si podjetja finančno povsem opomogla, še manj pa, da bi se lahko pripravila na nov izpad prihodkov, ki prinašajo uvedene omejitve.
Tudi če bo zaprtje trajalo le do konca meseca, bo veliko podjetij iskalo likvidnost za plačilo računov, izplačilo plač zaposlenim in drugih zapadlih terjatev. Opozoriti pa je treba, da morajo podjetja konec tedna državi nakazati septembrski ali celo trimesečni obrok davka na dodano vrednost.
Ljubljana – Jesenski izbruh epidemije in ukrepi za njeno zajezitev bodo močno vplivali na plačilno sposobnost posameznih dejavnosti, ki so bile zelo prizadete že ob spomladanskem izbruhu. Mnogim od teh je poleti uspelo nadomestiti zaostanke, vseeno pa so ob novi zaostritvi še bolj ranljive kot spomladi, saj imajo manj rezerv. Zato se lahko pojavi še večja potreba po kratkoročnih virih financiranja, s katerimi bi se podjetja izognila zamudam pri plačilih.
Težava je še toliko večja, ker država tokrat šele pripravlja (šesti) paket pomoči. Poleg tega je mogoče razbrati, da ta ne bo osredotočen na pomoč najbolj prizadetim, ampak zagonu gospodarstva. Analitik GZS Bojan Ivanc ocenjuje, da so se likvidnostne razmere v poletnih mesecih začasno izboljšale. Večini tistih, ki so imeli spomladi zaradi epidemije težave s poravnavanjem obveznosti, je do septembra uspelo odpraviti morebitne zaostanke ali zmanjšati nastale finančne obremenitve. Izjema so turistične dejavnosti v mestnih središčih. A to še ne pomeni, da so si podjetja finančno povsem opomogla, še manj pa, da bi se lahko pripravila na nov izpad prihodkov, ki ga prinašajo uvedene omejitve.
Težave poroštvene sheme
Tudi če bo zaprtje trajalo le do konca meseca, bo lepo število podjetij iskalo likvidnost za plačilo računov, izplačilo plač zaposlenim in drugih zapadlih terjatev. Velja opozoriti, da morajo podjetja konec tedna državi nakazati septembrski ali celo trimesečni obrok davka na dodano vrednost.
Med državnimi likvidnostnimi podporami je še vedno poroštvena shema, ki velja do konca leta. Po njej za posojila podjetjem jamči država, vendar znesek ne sme presegati desetine lanskih prihodkov, pri čemer se v omejitev prištejejo tudi druge oblike pomoči (odlog plačil obveznosti). Poleg tega je še več drugih administrativnih ovir, zato je poroštvena shema ostala skoraj v celoti neizkoriščena. Od dveh milijard evrov razpoložljivih poroštev so banke podelile le za okoli 35 milijonov evrov posojil z državnim jamstvom. Še posebej za mala podjetja je mehanizem poroštvene sheme izjemno zapleten. Tako združenje bank kot tudi gospodarska združenja zato že pozivajo, da se poroštvena shema prilagodi malim podjetjem.
Znova pa je treba opozoriti, da bi morala biti poroštvena shema tudi razširjena in ločena od spomladi prejetih pomoči.
• Podjetja bodo iskala likvidnost za izplačilo plač.
• Jamstvena shema neizkoriščena.
• Posredništvo pri prodaji terjatev se razvija.
Poslovanje s terjatvami jeseni manj prizadeto
Kako skromen je učinek poroštvene sheme, kaže že podatek, da so si podjetja več likvidnosti zagotovila s prodajo terjatev. Na platformi Borza terjatev je bilo v prvih treh četrtletjih sklenjenih za 63 milijonov evrov poslov. Podatki po četrtletjih kažejo, da se je njihov obseg v drugem četrtletju sicer zmanjšal, vendar se je trgovanje v tretjem četrtletju znova povzpelo. Konec septembra je vrednost odkupljenih terjatev znašala 28,3 milijona evrov. Največji obseg investiranja je sicer Borza terjatev dosegla konec februarja, ko je vrednost investiranih sredstev znašala 34,3 milijona evrov.
Direktor Borze terjatev Janez Klobčar pravi, da se je ob zdajšnji uvedbi ukrepov povečala zaskrbljenost vlagateljev na njej, a drugače kot spomladi za zdaj ni opazil večjega umika vlagateljev. Klobčar pravi, da je spomladi težavo poslovanju povzročal predvsem umik vlagateljev, tako da so se Borzi terjatev močno zmanjšala razpoložljiva sredstva.
Se pa prve težave pojavljajo med prodajalci terjatev, ki so jim zapadle obveznosti. Predvsem nekateri gostinci prosijo za odloge plačil, do vnovične vzpostavitve normalnega poslovanja. Še vedno je tudi nekoliko povečan obseg zamud, ki je posledica spomladanskega obdobja, vendar zamude plačil pri trgovanju s terjatvami nastajajo tudi sicer. V prvem letošnjem polletju je povprečna zamuda znašala nekaj manj kot dva tedna.
Prodaja terjatev je instrument, ki se bolj uporablja v normalnih poslovnih razmerah, primeren pa je predvsem za mala in srednja podjetja. Podjetja imajo praviloma v pogodbah dogovorjene roke za plačilo obveznosti. Danes izdan račun bo tako poravnan v določenem roku, recimo v treh mesecih. Podjetje tako čaka na priliv denarja za izdelek ali storitev, ki ga je že prodalo oziroma jo opravilo. Vse bolj se razvija posredništvo s tovrstnimi terjatvami. Podjetje z določenim diskontom proda terjatev in s tem pride do denarja, ki bi ga sicer prejelo ob njeni zapadlosti. Strošek tovrstnega financiranja je večinoma nekoliko višji od najema bančnih posojil. Prodaja terjatev se tako pogosto uporablja zato, da podjetje dobi sredstva za predčasno poplačilo svojih obveznosti, pri čemer ob plačilu iztrži diskont.