Strateška naložba še vedno v zasebni lasti
Selekcijsko-poskusni center Ptuj SDH zamudil rok za prenos centra na državo Bodoči upravljavec Kmetijski inštitut Slovenije
Ljubljana – Združenje žičničarjev Slovenije je v imenu vseh upravljavcev smučišč v Sloveniji NIJZ posredovalo predlog priporočil za preprečevanje okužb s covidom-19 na smučiščih. Podlaga za to so priporočila, ki jih bodo izvajali upravljavci smučišč v tujini in ki ne predvidevajo zapiranja smučišč. Zaradi sprejetja vladnega odloka in novih priporočil bo od ponedeljka nihalka na Veliko planino do nadaljnjega vozila le dvakrat na dan (ob 9. in 16. uri), medtem ko sedežnica od ponedeljka sploh ne bo obratovala. Od 26. do 29. oktobra in od 2. do 6. novembra zaradi vzdrževalnih del ne bo obratovala gondola na Mariborskem Pohorju. Vzdrževalna dela prav tako potekajo na nihalki na Vogel, ki do nadaljnjega ne bo obratovala, poroča STA. K. H.
Ljubljana – Sredi marca letos je Deželna banka Slovenije prodala močno zadolženo Semenarno Ljubljana podjetju Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket. V pogodbi je bilo tudi določilo, da država v prihodnjih šestih mesecih od Semenarne lahko prevzame Selekcijsko-poskusni center Ptuj, ki je bil opredeljen kot strateška naložba in zato iz prodaje izločen, ter ga prenese na tretjo osebo. To se še ni zgodilo.
Izvedbo odplačnega prenosa Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj na državo je vlada Marjana Šarca s sklepom naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). V njem pravijo, da se intenzivno ukvarjajo z omenjenim projektom, vendar je ta v fazi, ko ga ni mogoče komentirati. A po naših informacijah SDH le ni delal tako intenzivno. Ker prenosa ptujskega centra na državo ni opravil pravočasno, je prva cenitev potekla in morali so opraviti novo. Prvotno je bil center (nepremičnine, kmetijske površine, kmetijska mehanizacija) ocenjen na 540.000 evrov.
Semenarna bo morala vrniti tri milijone evrov
Pred menjavo vlade se je kot najresnejši prevzemnik dela nalog selekcijsko-poskusnega centra omenjal Kmetijski inštitut Slovenije. Ta je v postopek vključen zadnji mesec, vendar ne vedo, ali bo center prešel pod njihovo okrilje. Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da še ni odločeno, na koga bo država prenesla center. Z zadevo se je še v vlogi državnega sekretarja ukvarjal novi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, ki je vprašanje, ali je bil center že prenesen na kmetijski inštitut ter kako bodo zagotovljeni sofinanciranje in vzdrževanje, selekcija in dostopnost slovenskih semen, dobil na predstavitvi za položaj ministra pred člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo. »Prvotna ideja je bila, da bi morali postopke že na začetku decembra zaključiti, zdaj se je SDH z novim lastnikom Semenarne Ljubljana dogovoril, da imamo še nekaj mesecev časa, da se zadeve lahko pripravijo in da se tudi na drugi strani najde tistega, ki bo s centrom uspešno gospodaril. Vemo pa, da bo prek javnih služb treba pomagati pri financiranju delovanja, upravljanju genske banke in tako naprej,« je poslancu Socialnih demokratov Predragu Bakoviću odgovoril Podgoršek.
Na ministrstvu za gospodarstvo pa kot bodočega upravljavca centra že navajajo kmetijski inštitut. Postopek se po njihovih informacijah približuje sklepni fazi, a pred formalnopravnim
S prenosom selekcijskega centra na tretjega lastnika se je še v vlogi državnega sekretarja ukvarjal novi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek. prenosom bo morala Semenarna zaradi spoštovanja pravil EU o državnih pomočeh ministrstvu predčasno vrniti tri milijone evrov, ki jih je leta 2018 kot dolgoročni kredit prejela kot pomoč za prestrukturiranje. Villager naj bi za Semenarno plačal 5,5 evra kupnine. Poleg prevzema odplačevanja omenjenega dolgoročnega kredita je moral odkupiti še sedem milijonov evrov terjatev do Semenarne od DUBT in okoli tri milijone evrov terjatev od Nove Ljubljanske banke.
Brez lastnih semen ni prehranske varnosti
V Semenarni Ljubljana so zapisali, da na vprašanja o ptujskem centru zaradi varovanja poslovnih skrivnosti in pogodbenih obvez ne morejo odgovoriti. Nakup Semenarne, ki ga je izvedlo podjetje Villager, je po besedah direktorja Semenarne Dejana Radšela že prinesel »veliko pozitivnih in sinergijskih učinkov na vseh ravneh poslovanja«. Lani je Semenarna ustvarila 26 milijonov evrov prihodkov in 1,5 milijona evrov izgube. Letos zaznavajo uspešnejše poslovanje, zato pričakujejo boljši rezultat od lanskega. »Predvsem pa je finančna slika Semenarne precej boljša, saj je glavni upnik hkrati tudi lastnik,« je zapisal Radšel. Moči usmerjajo v razvoj Semenarne na področju prodaje na drobno in debelo, razvoj lastnih blagovnih znamk in proizvodnje. Prodajalne Kalia želijo razviti v sodobne vrtne centre ter jih razširiti v druge države JV Evrope. Želijo, da bi Semenarna znova postala glavni partner kmetijskih zadrug in slovenskih kmetov. Poudaril je tudi zavezanost ohranjanju slovenskih avtohtonih in udomačenih sort ter razvoju novih slovenskih sort. Letos so na trg poslali štiri nove.
Selekcijsko-poskusni center na Ptuju, ki je v lasti Semenarne, je začel delovati leta 1988. V njem žlahtnijo in pridobivajo nove sorte, opravljajo sortne poskuse, ki so pomembni za nadzorovano kakovost semen, testirajo vzorce za Semenarno, obnavljajo semena iz genske banke kmetijskega inštituta, najpomembnejša naloga pa je vzdrževalna selekcija 83 sort vrtnin in poljščin, med katerimi je večina lokalnih (avtohtonih in tradicionalnih) sort, ki so širšega javnega pomena za Slovenijo. Vzdrževalna selekcija je draga, vendar pomembna za ohranitev lokalnih sort, ki bi se sicer izgubile, s tem pa bi se zmanjšala tudi preskrba s semeni ter izgubil pomemben del naravne in kulturne dediščine. Do zdaj smo izgubili že 80 odstotkov avtohtonih sort. Center deluje na 46 hektarih kmetijskih zemljišč v državni lasti in ima osem redno zaposlenih. Ker je Semenarna že več let v finančnih težavah, ni namenjala dovolj denarja za investicijska vlaganja v center, ampak je pokrivala le stroške vzdrževanja objektov in kmetijske mehanizacije.
• Selekcijski center Ptuj je bil izločen iz prodaje Semenarne srbskemu lastniku.
• Prvotno je bil ocenjen na 540.000 evrov.
• Država bo morala pomagati pri financiranju delovanja.