Pandemična drama v deželi piva in čokolade
Belgija in covid-19 Kljub rekordnim številkam še upajo, da se bodo lahko ognili zaprtju večjih razsežnosti
Bruselj – V zadnjih urah pred polnočjo, ko začne veljati policijska ura, je bruseljsko središče kot mesto duhov. Na bleščečem osrednjem trgu Grand Place je bilo skozi pršenje dežja videti kvečjemu kakšno silhueto človeka. Na sosednjih uličicah, v normalnih časih polnih življenja, srečaš le brezdomca.
dopisnik
Belgija še ni sprejela takšne ustavitve življenja kot spomladi, a restavracije, kavarne in bari so zaprti od začetka tedna. V strogem središču milijonskega Bruslja pozno zvečer dela kvečjemu kakšna kebabčarna ali prodajalna krompirčka. Več ljudi je le v stavnicah, ki ostajajo odprte. Belgijsko glavno mesto, v katerem deluje več institucij EU, Nato in številna mednarodna podjetja, je eno od velikih žarišč covida-19 s štirinajstdnevno incidenco 1470 okuženih na 100.000 prebivalcev. V bolnišnicah že bijejo plat zvona, a položaj še obvladujejo.
Hudo v Bruslju, še huje v Valoniji
Tako kot v prvem valu je Belgija, ki se rada vidi kot država piva, čokolade in krompirčka, med najbolj prizadetimi evropskimi državami, saj na dan naštejejo več kot 10.000 primerov okužbe. Hudo ni le v Bruslju, marveč tudi v francosko govoreči južni regiji Valonija. V tamkajšnjem Liègeu incidenca znaša kar 1909 okuženih na 100.000 prebivalcev. Čeprav v kakšnem mediju razglašajo Liège za Bergamo na reki Maas, strokovnjaki zavračajo takšne primerjave. Manj dramatične ocene izhajajo iz tega, da ima Belgija razvejeno mrežo bolnišnic, ki lahko sprejme bolnike iz drugih regij.
To je eden od razlogov, da lahko imajo v Belgiji vsaj nekoliko manj skrbi. V tisku se kljub temu sprašujejo, kaj je narobe z državo, ki je bogata in ima dober zdravstveni sistem. V La Dernière Heure so zapisali, da je bila Belgija že med terorističnim valom pred štirimi leti v tujini videna kot spodletela država. A vzrok za vse težave ni le razvpita »institucionalna lazanja«, nepregledna večplastnost občinskih, regionalnih in zveznih struktur v notranje globoko razdeljeni državi, ki premore devet zdravstvenih ministrov. Novi premier Alexander De Croo je opozoril, da je nespoštovanje pravil v Belgiji tradicija. Država je tudi gosto poseljena, s številnimi mesti in položajem med Nemčijo, Francijo, Nizozemsko in Luksemburgom
Vzrok za vse težave ni le razvpita nepregledna večplastnost občinskih, regionalnih in zveznih struktur, ampak tudi nespoštovanje pravil.
ter Združenim kraljestvom je kot evropsko križišče. V novi vladi, sestavljeni skoraj poldrugo leto po volitvah, po novem pričakujejo, da bo zmaga nad virusom najbolj odvisna od ravnanja državljanov. »Nobeno pravilo, noben zakon ne bo premagal tega virusa. Postati moramo trdna ekipa 11 milijonov Belgijcev, da ga bomo premagali,« je povedal De Croo ob predstavitvi novih ukrepov.
Hitro ukrepanje za hitrejše sproščanje
V Belgiji se kljub visokim številkam in pritisku na bolnišnice še niso odločili za zaprtje, kakršno so vpeljali spomladi. Konec tedna so veljavne ukrepi le poostrili. Tako, denimo, na nogometnih tekmah ne bo več občinstva. Cilj je čim bolj preprečiti stike, da bodo bolnišnice lahko opravljale svoje delo, da bodo šole odprte, da bo gospodarstvo delalo in da bodo državljani ohranili duševno zdravje, je pojasnil 44-letni liberalec De Croo. Ocene tega, ali bi morali kmalu vpeljati popolno zaprtje vsaj za nekaj tednov in preprečiti širjenje virusa, so različne.
Po eni od razlag bi morali ukrepati hitro, da bi se lahko spet bolj odprli in sprostili decembra. Položaj je že takšen, da so prenehali testirati osebe brez simptomov. To je vodilo k preobremenjenosti laboratorijev, zaradi česar so ljudje čakali na izvid najmanj pet dni. Za vse osebe brez simptomov po stiku s pozitivnim ali vrnitvi iz katerega od rdečih območij, tudi iz Slovenije, ostaja obvezna »le« desetdnevna karantena. Belgija je med državami z največ opravljenimi testi, več kot 60.000 na dan ali okoli 4,4 milijona od izbruha pandemije. Umrlo je več kot 10.000 ljudi.