Iz finančnih težav s prodajo umetnin
Pandemija Obisk muzejev in galerij je drastično upadel, številne institucije, predvsem ameriške, sanacijo poslovanja izvajajo s prodajami del
Bodo morali v Kraljevi galeriji v Londonu prodati Michelangelov tondo Taddei? Dokončnega sklepa menda še niso sprejeli, se pa tudi v tej častitljivi instituciji spoprijemajo z akutnim pomanjkanjem sredstev zaradi pandemije in drastičnim upadom obiska, zato so – tako kot čedalje več muzejev in galerij – prisiljeni razmišljati o prodaji del iz svojih zbirk.
Seveda prodaja posameznih del tudi do zdaj ni bila posebnost, to je bila ustaljena praksa, vendar je veljalo nenapisano (in marsikje tudi zapisano) pravilo, da se posamezna dela prodajo izključno zaradi nakupa drugih. Da bi se mojstrovine prodajale zgolj zato, da bi pokrili stroške delovanja in zagotovili plače zaposlenim, je bilo nekaj nezaslišanega. Ampak očitno je pandemija covida-19 tako prizadela delovanje številnih muzejev in galerij, da morajo razmišljati celo o takšnih rešitvah.
Nenadomestljiva izguba
Ideja o prodaji Michelangelovega tonda, nedokončane okrogle reliefne skulpture, poimenovane po naročniku, florentinskem trgovcu Taddeu Taddeiu, je dvignila veliko prahu, ne nazadnje je to edino kiparsko delo v marmorju tega umetnika, ki je v britanskih umetniških zbirkah. Iztržek bi seveda lahko bil astronomski. Ker se Michelangelova dela tako rekoč ne pojavljajo na dražbah, bi to lahko pomenilo tudi nekaj sto milijonov evrov, kar bi Kraljevo galerijo za vrsto let odrešilo finančnih težav. Vendar bi bila izguba izjemna in za galerijo nenadomestljiva, poleg tega skoraj ni dvoma, da bi kakšen tuji zbiralec ali institucija ponudila največ, torej bi Velika Britanija ostala brez izjemne umetnine.
Po nekaterih informacijah so v vodstvu Kraljeve galerije zavrnili možnost prodaje, ob tem pa niso predstavili načrta finančne sanacije. Kljub napovedani vladni pomoči kulturnemu sektorju bi morali brez takojšnje dodatne finančne pomoči odpustiti 150 ljudi, kar je skoraj polovica zaposlenih. Obisk je zaradi pandemije letos padel kar za 75 odstotkov, za konec leta pa načrtujejo izgubo v višini 12 milijonov evrov. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v drugih galerijah in muzejih, predvsem ameriških. V Metropolitanskem muzeju v New Yorku naj bi letošnja izguba znašala kar 100 milijonov evrov, kar nekaj muzejev in galerij je začasno ali celo dokončno zaprlo vrata.
Proste roke pri prodaji
Številni se skušajo izkopati iz finančnih težav s prodajo del, kar jim omogoča tudi aprilska odločitev Združenja ameriških umetniških direktorjev (AAMD), ki v prihodnjih dveh letih dopuščajo bolj ali manj svobodne odločitve muzejev pri prodaji. Prvi so se za ta korak odločili v Brooklynskem muzeju. Nekaj izjemnih del je bilo nedavno prodanih, med drugim Lukrecija Lucasa Cranacha starejšega, do konca leta bodo prek avkcijske hiše Christie's ponudili še dela tako eminentnih umetnikov, kot so Claude Monet, Jean Dubuffet, Edgar Degas, Joan Miró in Henri Matisse. Računajo, da bodo tako zbrali okoli 40 milijonov evrov, kar bi jih, vsaj začasno, rešilo iz finančnih težav. »Vsaka izguba umetniškega dela je boleča, vendar smo premišljeno izbrali umetnine za prodajo, tako da temelji naše izjemne zbirke ostajajo nedotaknjeni,« je prodajo komentirala direktorica muzeja Anne Pasternak.
Enako odločitev so sprejeli tudi muzeji in galerije v mestih Baltimore, Syracuse, Indianapolis, Fort Worth, Monclair in Springfield. V Baltimorskem muzeju umetnosti (BMA) bodo med drugimi prodali dela Andyja Warhola, Bricea Mardena in Clyfforda Stilla. Pri tem računajo, da bodo za dela iztržili okoli 60 milijonov evrov. Tudi direktor BMA Christopher Bedford je zatrdil, da je to premišljen strateški načrt prodaje in ne dejanje iz obupa, saj bodo del izkupička ob plačah zaposlenih in novih programih za obiskovalce namenili tudi nakupu umetniških del.
Za nekatere tudi priložnost
V evropskih (in seveda slovenskih) muzejih in galerijah, ki jih praviloma financira država, (še) niso v takšni stiski, enako velja za megamuzeje v bogatih zalivskih državah in Aziji, kjer zbiratelji, meceni in donatorji niti ne pričakujejo, da bodo njihove institucije prinašale zaslužek, velikokrat gre predvsem za prestižne projekte. Prav nasprotno, številni poskušajo celo izkoristiti izjemno ponudbo na trgu in še obogatiti svoje zbirke. Če bi se na avkcijah naenkrat pojavilo veliko izjemnih umetniških del, bi lahko do njih prišli tudi sorazmerno poceni. Po mnenju poznavalcev likovnega trga drastičnega padca cen umetnin ni pričakovati, saj je trg stabilen oziroma tudi v pandemičnih časih dosega rekorde, prodajalcem pa svetujejo, naj bodo zelo previdni pri izbiri del za prodajo, saj lahko za dela manj znanih avtorjev – to velja zlasti za sakralna dela – iztržijo precej manj kot v preteklem obdobju.