Z davčno razbremenitvijo izboljšati varčevanje
Analiza Znižanje obdavčitve kapitalskih dobičkov in obresti bi lahko zvišalo davčne prilive
Ljubljana – Med predlogi za zmanjšanje birokratskih ovir, ki so na mizi vlade, je tudi sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov in bančnih obresti. Cilj je predvsem odprava davčnih nesorazmerij po letošnjem dvigu in zmanjšanje davčne administracije. Toda z nekaj dodatnimi poenostavitvami bi lahko država izboljšala varčevalne navade gospodinjstev in olajšala delo bank. Oboje bi imelo pozitiven učinek tudi na javne finance.
Strokovna skupina pod vodstvom Ivana Simiča med zmanjšanji birokratskih bremen na davčnem področju predlaga znižanje obdavčitve dohodkov iz kapitala z zdajšnjih 27,5 odstotka na 25 odstotkov, poleg tega pa tudi ukinitev davčne olajšave za obresti na depozite pri bankah. Na to zadnje so se z nejevoljo, v precejšnji meri tudi upravičeno, odzvale banke.
Glede na trenutne razmere bi bilo dobro razmisliti o prehodno spremenjenem režimu (opustitvi) obdavčitve obresti na depozite in kotirajoče obveznice (ne pa tudi na druge obresti), s katerim bi se spodbudilo dolgoročno varčevanje gospodinjstev. Prav tako pa bi bilo smiselno, da se obdavčitev dobičkov od odsvojitve delnic in deležev (kapitalskih dobičkov) postavi na novo.
Novi temelji za nov zagon
Obdavčitev dobičkov iz kapitala je bila že vse od začetka obdavčevanja v krempljih političnih interesov. Posledično je sistem doživljal spremembe skoraj z vsako spremembo vlade. Dobički od odsvojitve delnic in deležev v kapitalu so od letos obdavčeni s 27,5 odstotka, če je do prodaje prišlo v petih letih po pridobitvi. Po petih letih se obdavčitev zmanjša na 15 odstotkov, nato pa se vsakih pet let zniža za pet odstotnih točk. Po 20 letih je davčna stopnja 0. V zadnjem desetletju je dvakrat prišlo do dviga davčnega bremena za odsvojitev v prvih petih letih. Prvič leta 2013, ko je vlada zvišala obdavčitev kapitalskih dobičkov z 20 na 25 odstotkov, letos pa se je ta stopnja zvišala na 27,5 odstotka. Ivan Simič predlaga, da se obdavčitev zniža na 25 odstotkov, pri čemer znižanje velja za vse dohodke iz kapitala (tudi za obresti, dividende in oddajanje nepremičnin v najem).
Predvsem zaradi poenostavitve bi bilo dobro prekiniti s preteklimi obdobji in obdavčiti zgolj kapitalske dobičke, ustvarjene po uveljavitvi spremembe. Zaradi pogostih sprememb imajo vlagatelji na ljubljanski borzi zdaj pogoste težave pri izračunu davčnih obveznosti. Zaradi velikih borznih nihanj pa tudi veliko varčevalcev prijavlja davčne izgube. Le štiri podjetja prve borzne kotacije (Krka, Petrol, Sava Re in Zavarovalnica Triglav) so zdaj vredna opazno več kot konec leta 2010 oziroma ob uvrstitvi na borzo. Prekinitev s preteklimi davčnimi obdobji bi zmanjšala težave pri izračunu, hkrati pa bi lahko spodbudila gospodinjstva, da več prihrankov naložijo v vzajemne sklade in delnice ter s tem varčujejo bolj dolgoročno in ustvarijo višji donos.
Polovico prihrankov nedonosnih
Po podatkih Banke Slovenije imajo gospodinjstva zdaj kar 49 odstotkov prihrankov v gotovini ali na bančnih računih in zelo malo, le okoli 17 odstotkov, jih imajo naloženih v zavarovalnih produktih in investicijskih skladih. Za primerjavo; v evrskem območju imajo gospodinjstva okoli 35 odstotkov prihrankov na bančnih računih in v gotovini, v zavarovalnih produktih in skladih pa jih imajo naloženih okoli 44 odstotkov. Slabša struktura varčevanja gospodinjstev prinaša tudi skromnejši donos in seveda je treba opozoriti na dolgoročno slab učinek, saj to pomeni tudi bistveno slabšo investicijsko sposobnost tako gospodinjstev kot gospodarstva (to ima slabši dostop do virov financiranja).
Ob ukinitvi davčne olajšave na dohodnino iz obresti na bančne depozite pa bi bilo dobro, da se za prehodno obdobje, recimo pet let, ukine obdavčitev obresti na bančne depozite in od kotirajočih obveznic (ne pa tudi drugih oblik posojanja).
Podatki finančne uprave kažejo, da je obdavčitev bančnih obresti zdaj marginalnega pomena. Lani je le dobrih štiri tisoč zavezancev plačalo skupno 1,69 milijona evrov dohodnine od obresti na bančne depozite. Skupno je sicer finančna uprava lani pobrala 6,75 milijona evrov dohodnine od obresti, vendar je glavnino dohodnine prejela od obresti dolžniških vrednostnih papirjev in neposrednih posojilnih pogodb. Finančni upravi se v trenutnih razmerah v resnici ne splača obdavčevati bančnih depozitov.
• Zgolj 1,69 milijona evrov davka na obresti od bančnih depozitov je lani pobrala država.
• Zaradi pogostih sprememb je lahko izračun kapitalskih dobičkov zelo zapleten.
• Gospodinjstva imajo skoraj polovico prihrankov v gotovini ali na bančnem računu.
Banke polne dragega denarja
Po zadnjih podatkih Banke Slovenije vloge (depoziti in vloge na vpogled) gospodinjstev in nefinančnih družb predstavljajo kar dve tretjini financiranja bančnega sistema. Zaradi nizkih obrestnih mer pa je večina vlog pri bankah, kar okoli 80 odstotkov, vlog na vpogled. To bankam viša stroške poslovanja.
Poenostavljeno povedano je težava bank v tem, da morajo kratkoročni vir financiranja (vlogo na vpogled) uporabiti za dolgoročna posojila, pri tem pa poskrbeti, da so vedno pripravljene izplačati vloge, če stranka to želi. Banke bi si zato seveda želele, da je čim več vlog vezanih. Če bi država začasno ukinila obdavčitev obresti na bančne depozite in kotirajoče obveznice, bi to spodbudilo gospodinjstva k dolgoročnejšemu varčevanju bodisi z vezavo vlog bodisi z nakupom kotirajočih državnih, bančnih in podjetniških obveznic. Vse skupaj pa bi lahko imelo celo pozitivne posledice tudi za javne finance, saj bi se zmanjšali stroški poslovanja bank. Povečala bi se tudi investicijska sposobnost bank in podjetij, s tem pa tudi obdavčljivi dobički.