Naredi si sam svojo teorijo zarote
QAnon Bizarnost Trumpove Amerike, ki se ji je uspelo razširiti tudi po svetu
Jeseni 2017 je neznanec na enem od spletnih forumov objavil niz čudaških sporočil s premiso, da vodilni člani ameriških demokratov vodijo satanistično pedofilsko združbo, ki organizira kanibalske obrede, v katerih pobijajo otroke. Nepolni dve leti zatem so v Zveznem preiskovalnem uradu (FBI) gibanje QAnon, ki se je oblikovalo okoli te zamisli, že uradno označili za grožnjo s potencialom domačega terorizma, o njem pa se je moral ta mesec izreči celo predstavniški dom kongresa. Kako je QAnon nastal, kaj ga loči od drugih teorij zarote in kako se mu je letos uspelo prebiti tudi čez ameriške meje? Četrtega decembra 2016 je skozi vrata picerije in restavracije Comet Ping Pong v Washingtonu D.C. prikorakal možakar z jurišno puško AR-15 v rokah, revolverjem za pasom in šibrenico na hrbtu. Gostje in uslužbenci lokala so se v hipu razbežali, toda prišlek tokrat na srečo ni bil še eden od množičnih morilcev, ki jih Združene države žal še predobro poznajo. Njegov cilj so bila ena od vrat v ozadju prostorov, ki mu jih je uspelo vlomiti s strelom iz puške. Toda za njimi je bila zgolj ena od ropotarnic, kar je možaka sila razočaralo, in brez besed se je nato predal policiji.
Oboroženemu vsiljivcu je bilo ime Edgar Maddison Welch, bil je čisto navaden občan in je v glavno mesto ZDA tisti dopoldan prispel iz skoraj 600 kilometrov oddaljenega domačega kraja v Severni Karolini. V Comet Ping Pong je prišel razkrinkat zlorabe otrok, o katerih je prebral na spletu. Mesec pred tem je namreč organizacija Wikileaks objavila ukradeno elektronsko pošto Johna Podeste, vodje predvolilne kampanje Hillary Clinton. Iz te so ameriški skrajnodesničarski teoretiki zarot razbrali, da demokrati vodijo trgovino z belim blagom in v omenjeni piceriji organizirajo satanistične rituale, zato je Welch kratko malo odšel rešit ujete otroke. Ta za lase privlečena zamisel je po opisanem dogodku dobila ime Pizzagate in nam primerno oriše ozračje, ki že nekaj časa vlada na skrajnejših obronkih ameriškega političnega aktivizma.
Prerok iz tajne službe
Privrženci takšnih mejnih teorij se običajno zadržujejo na manj izpostavljenih delih interneta, kot je razvpit svobodnjaški forum 4chan. Njegovi značilnosti sta zelo blago moderiranje vsebine in popolna anonimnost sodelujočih, ki zato radi objavljajo vsakovrstne neumnosti. Zato je sprva le redkokdo trenil z očesom, ko je neznanec 28. oktobra 2017 tja odvrgel serijo objav, v katerih je trdil, da bodo
Hillary Clinton zdaj zdaj aretirali zaradi sodelovanja v pedofilski združbi satanistov. To naj bi bil vedel zato, ker da je posebni tajni agent predsednika Donalda Trumpa z najvišjo stopnjo zaupnosti ministrstva za energetiko – stopnjo Q, ki je postala tudi njegov vzdevek. Skrivnostni Q je tako napletel, da se Trump nenehno srdito bojuje z globoko državo, preko katere demokratska in hollywoodska elita trgujeta z otroki in jih žrtvujeta v satanističnih obredih.
Navedena stališča so hudo za luno še celo v mejnih okoljih, kot je 4chan, in običajno neslavno poniknejo v črnino interneta. Toda s Q-jevimi prerokbami je bilo drugače – pa čeprav Clintonovi na tisti dan seveda v resnici ni bilo treba pred nikomer bežati. Kdorkoli se je za objavami takrat skrival, je bil vztrajen in jih je nizal naprej. Najprej kakšen mesec na 4chanu, nato se je prestavil v zloglasno greznico interneta, forum 8chan, kjer je med drugimi objavljal tudi strelec iz Christchurcha, Brenton Tarrant. Če so Q-jevo prvotno občinstvo zvečine sestavljali zdolgočasenci, ki so njegove umotvore prebirali za zabavo, pa je na 8chanu začel dobivati resnične privržence – čistokrvne teoretike zarot, ki so trditvam zares verjeli in vsak dan razburjeno pričakovali nove objave, ki se jih je prijelo ime Qdrops. Rodilo se je gibanje oziroma kult QAnon, pri čemer je »anon« sicer udomačena oznaka za anonimnega spletnega udeleženca oziroma aktivista.
Kdo vse je bil doslej Q, še vedno ne vemo z gotovostjo, je pa glede na slog objav velika verjetnost, da se je vmes zamenjalo nekaj oseb. Fredrick Brennan, prvotni stvaritelj 8chana, trdi, da specifika njegove programske kode kaže, da je bil prvotni Q verjetno Paul Furber, sicer moderator oddelka na 8chanu, kjer je Q sprva objavljal, in eden prvih vodij gibanja QAnon. Nato pa naj bi januarja 2018 uporabniški profil prevzel lastnik foruma 8chan Jim Watkins. Ta si je že dlje časa prizadeval zgraditi uspešen skrajno desni medij in naj bi vzpon QAnona želel izkoristiti sebi v prid. Od takrat naj bi bil Q torej predvsem v službi dobička lastnikov 8chana. Ampak to ni bilo več tako pomembno, saj je pojav povsem spontano dobil krila in nove razsežnosti, ki si jih verjetno nobeden od prvotno sodelujočih ni mogel zamisliti.
Evangelij za kaotične čase
Furberja so decembra 2017 izpostavili na Infowarsu, mediju enega najrazvpitejših teoretikov zarot na svetu, Alexa Jonesa. Tam je napovedal, da se QAnon širi na enega največjih spletnih pogovornih portalov, reddit. To je bil prelomen dogodek, ki ga opazovalci označujejo za ključnega pri preboju pojava s samega roba v mainstream, obenem pa naj bi botroval tudi omenjeni Watsonovi kraji profila. Na redditu in malo pozneje še vseh drugih družbenih omrežjih, kot sta facebook in twitter, so namreč postulati QAnona postali dostopni tudi povsem običajnim, manj veščim uporabnikom svetovnega spleta, ki drugače ne zaidejo na odpadniške forume. V Trumpovih kaotičnih Združenih državah, kjer je predsednik z neprestanimi napadi na medije, strokovnjake in institucije dodobra skrhal zaupanje v tradicionalne vire novic, so te v osnovi docela nore trditve padle na plodna tla in pojav se je strgal z verige.
»QAnon mi je vzel starše in prijatelje,« je mogoče prebrati na redditovem oddelku r/qanoncasualties, kjer se v iskanju nasvetov zbirajo tisti, katerih bližnji so zapadli v to teorijo zarote. Trenutno ima več kot 30.000 članov: očete, matere, otroke nekoč radoživih posameznikov, ki pa zadnje čase večino časa preživijo za računalnikom ob interpretaciji najnovejših Qdropov, nadležnem širjenju nauka o globoki demokratski državi, ki krade otroke, in včasih celo snovanju oboroženih akcij. Petnajstega junija 2018 je Matthew Phillip Wright z oklepnim kombijem in avtomatsko puško za poldrugo uro blokiral cesto čez sloviti Hooverjev jez. Od policije in FBI je zahteval, naj povesta resnico o elektronski pošti Hillary Clinton. To je bil le eden od podobnih incidentov in avgusta lani so v Zveznem preiskovalnem uradu gibanje označili za takšno z visoko nevarnostjo spodbujanja terorizma na ameriških tleh.
Na prvi pogled je QAnon zelo ameriški pojav, saj se retorika Qdropov močno opira na tamkaj razširjeno biblično imaginarnost. Privrženci kulta tako čakajo na veliko prebujenje, ki da ga pripravlja Donald Trump in v katerem bo v nevihti polovil pedofilske zločince ter jih pospravil v zapor v Guantanamu, kjer bodo odgovarjali za svoje grehe. QAnon s tem nadomešča praznino, ki jo povzroča propadanje tradicionalnih avtoritet, in daje čustveno ranljivim ljudem, ki v teh nestanovitnih časih potrebujejo oporo, črno-belo razlago sveta, s katero ohranjajo tla pod nogami – in občutek pripadnosti, ki ga še najbolje ponazarja njihov popularni moto »Where we go one, we go all« ali okrajšano WWG1WGA. Oziroma po slovensko: Kamor gre eden, gremo vsi.
QAnon ima obliko slončka
Pri krepitvi kulta ne moremo mimo pomembnega dejavnika, da je tesno vpet v aktualno ameriško politično dogajanje. Toda kljub zelo očitnemu dejstvu, da je QAnonov nauk voda na mlin trenutni administraciji, za zdaj ni dokazov, da bi bil Q kadarkoli kdo iz ožjega kroga Trumpovih ljudi ali da bi bilo dogajanje nadzorovano od zgoraj. Glede na videno se zdi, da ima ameriški predsednik na zadeve čisto oportunističen pogled; po eni strani je doslej na twitterju posredoval že več kot 150 s QAnonom povezanih objav, toda po drugi njegove varnostne službe na zborovanjih privržencem gibanja redno omejujejo dostop ali jih poskušajo kako drugače ohranjati pod nadzorom. Pač v smislu: »Ti ljudje so očitno blazni, ampak morda jih bo v prihodnosti mogoče še koristno uporabiti.«
Očitno tako mislijo tudi nekateri drugi člani republikancev, saj poskušajo dogajanje izrabiti za podporo na volitvah v oba domova kongresa. Lani smo videli dva takšna kandidata, letos jih je že več kot deset. Običajno se to odraža v objavljanju s ključnikom #WWG1WGA in načelnem nasprotovanju trgovini z nedolžnimi otroki, se pravi pretanjeni izrabi QAnonove propagande. A velika večina političnega vrha se vseeno zaveda, da je dvorjenje teoretikom zarot igranje z ognjem. Drugega oktobra so v predstavniškem domu sprejeli resolucijo, s katero obsojajo dezinformacije, ki jih gibanje širi. Sprejeta je bila s 371 glasovi za in 18 proti; med zadnjimi je bilo 17 republikancev in en neodvisen član doma. Na splošno pa raziskave kažejo, da se QAnonove zamisli med Američani širijo. Sodeč po anketah organizacije Pew Research, je letošnjo pomlad za QAnon slišala četrtina prebivalcev, jeseni pa že skoraj polovica, pri čemer je dobrih 40 odstotkov vprašanih republikancev mnenja, da je gibanje koristno oziroma da mora biti vsaj nekaj resnice v trditvah, da Trump preganja pedofile.
Teorija zarote 2.0
Toda QAnon je v pandemičnih časih postal veliko več kot samo ameriška posebnost, ki bi jo Evropejci nejeverno opazovali zgolj na televizijskih zaslonih. V Veliki Britaniji je avgusta organizacija Freedom for the Children UK prvič organizirala protest z namero zaščite otrok pred pedofili, na njem pa je bilo mogoče na majicah navzočih opaziti črke Q in WWG1WGA. Obenem so priročno ugrabili ključnik #SaveTheChildren, ki ga sicer uporabljajo verodostojne organizacije za zaščito otrok. V Nemčiji eden najvidnejših članov protestnega gibanja proti maskam Atilla Hildmann širi prepričanje, da v pedofilske kroge sodi tudi kanclerka Angela Merkel, ki da jo bo Trump prav tako odstranil s položaja in poslal v Guantanamo (sic!). Ne nazadnje je v preteklih mesecih na facebooku s QAnonom povezane objave delilo več vidnih Slovencev in poročila kažejo, da se gibanje širi tudi po Balkanu.
Kaj je ljudi, ki nikoli niso bili vpeti v dvoboj med demokratsko in republikansko stranko, pripravilo do tega, da so se vpletli v eno najbizarnejših teorij zarote v novejši zgodovini? Po eni strani gre gotovo za podaljšek ameriškega občutka nestabilnosti, ki je ob pandemiji covida-19 dobil globalne razsežnosti. Ljudje imajo v karanteni (pre) več časa in na spletu lažje naletijo na neumnosti, ki jih napačno raztolmačijo. Toda podrobnejši pogled pokaže zanimivo lastnost, po kateri se QAnon loči od drugih teorij zarot, kot sta proticepilstvo ali nasprotovanje omrežju 5G. Q-jeve objave so zelo kriptične in dovoljujejo mnogotere interpretacije. S tem imajo privrženci obilo svobode, da na takšno okostje nadenejo meso, kakor jih je volja. Tedne ali mesece preždijo na spletu v iskanju drobcev informacij, iz katerih potem lahko oblikujejo razlago situacije, ki njim ustreza. Tako gre v bistvu za nekakšno teorijo zarote naredi-si-sam, ki pri posamezniku vzbuja še posebno močan občutek, da je našel resnice, ki so širši javnosti skrite. Pri reviji Wired so QAnon označili kar za Pokemon Go za teoretike zarot.
Vendarle gre torej za novodobni pojav, ki so ga omogočile sodobne, hitre informacijske povezave. Družbena omrežja so se letošnjo jesen začela problema bolje zavedati. Julija je najprej twitter začel odstranjevati QAnonove profile, septembra je padlo eno ključnih mest gibanja, ko je reddit zaprl njegov originalni oddelek, ta mesec so sledili facebook, spotify, tiktok in youtube. Vernikom v Trumpa kot odrešenika otrok tako spet ostajajo bolj nišna spletna mesta. Med njimi je seveda 8kun – preimenovani 8chan, in parler, družbeno omrežje skrajne desnice. Ki ga je v eni od objav na svojem twitterju oglaševal tudi naš predsednik vlade.
• 28. oktobra 2017 je skrivnostni Q na razvpitem forumu 4chan objavil, da je Hillary Clinton članica pedofilske združbe satanistov.
• Pod imenom QAnon je gibanje preraslo v kult in se razširilo na družbena omrežja ter postalo dostopno širšim množicam.
• Danes je povezano predvsem s skrajno desnico, za svojo agendo pa ga uporabljajo tudi politične stranke.
V Trumpovih kaotičnih Združenih državah, kjer je predsednik z neprestanimi napadi na medije skrhal zaupanje v tradicionalne vire novic, so nore trditve padle na plodna tla.