Ko imata visoka ograja ali grmičevje »prednost« pred varnostjo
(Ne)varno prometno okolje Za nesrečo je ponavadi uradno odgovoren le voznik, a je vzrokov lahko več
Prometna nesreča je navadno skupek več dejavnikov, čeprav je praksa takšna, da se s prstom uradno pokaže le na voznika. Zelo redki so primeri, ko se kot vzrok ugotavljajo tudi druge okoliščine, ki so bile morda ključne ali so celo zelo pomembno vplivale na nesrečo.
Po vzoru preiskovanja vzrokov letalskih nesreč so pri nas pred desetletjem prvič analizirali nalet 38 vozil na dolenjski avtocesti pri Grosupljem. Pri temeljiti preiskavi nesreč glavni razlog ni, da se poišče glavnega krivca, ampak da se ugotovijo vsi vzroki, da bi v prihodnje podobne nesreče lahko preprečili ali vsaj zmanjšali posledice.
Za omenjeni nalet je bil glavni vzrok nenadna gosta megla v pasovih, podrobna analiza pa je pokazala še veliko dejavnikov, zakaj so trije umrli, več je bilo poškodovanih, gmotna škoda pa je bila zelo velika. Ugotovili so različno obrabo plasti cestišča, vidne so bile tudi kolesnice. Nizke novembrske temperature pa gotovo niso bile naklonjene niti voznikom z letnimi pnevmatikami. Osredotočili so se tudi na starost vozil in izkušenost voznikov. Čeprav je bilo takrat obljubljeno, da bo to sčasoma postala praksa, je vse potonilo v pozabo.
Če je bila omenjena tragedija izstopajoča, je na cesti vsak dan mogoče videti situacije, ki gotovo ne pripomorejo k varnemu prometnemu okolju, a se zdi, kot da težav ni.
Ovire, ki močno zmanjšajo preglednost
Zelo pogost pojav slovenskih cest je slaba preglednost ob vključevanju s stranske na glavno cesto. Že infrastruktura je lahko takšna, da je večkrat nujna posebna previdnost, denimo, ko glavna cesta vodi v ovinek, vanj pa se priključuje stranska cesta, dodatno na (ne) varnost vplivajo še različne ograje, grmičevja, stebri, ki pogled še zmanjšujejo.
Policijsko poročilo se ob takšnih nesrečah ponavadi konča le z ugotovitvijo, da voznik ni upošteval pravila prednosti, po domače, izsili je prednost, čeprav je bil morda zelo previden, a se je v tistem trenutku zaradi slabe preglednosti na kupu zbralo več dejavnikov, ki so vodili do nesreče.
Na direkciji za ceste so nam pojasnili, da v območju križišč, cestnih priključkov, križanj z železniško progo ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objektov, naprav in drugih predmetov ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest v križišču ali priključku.
To področje ureja tudi pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste, kjer je jasno zapisano, da znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljeno izvesti zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral pregle
• Vključevanje s stranske na glavno cesto je pogosto nepregledno.
• Voznik je morda pri tem zelo previden, a se kljub temu zgodi nesreča.
• Lastniki zemljišč ob javni cesti morajo dopustiti posege za njeno nemoteno uporabo.
dnost na območju priključka. Ali je preglednost na območju priključka dovolj dobra za varen promet, preverjajo s preglednim trikotnikom. Nadzor nad tem pa izvaja inšpektorat za infrastrukturo.
Ogledalo le, kadar ne gre drugače
Položaj večkrat rešujejo s postavitvijo prometnih ogledal, o tem pa odloča upravljavec cest, zato morajo občani, ki v svojem okolju zaznajo takšno nevarno prometno okolje, najprej poizvedeti, kdo je upravljavec ceste, ker te so v lokalni skupnosti večkrat v upravljanju občine in ne države.
Na direkciji pravijo, da za postavitev ogledal pobude oziroma predloge navadno posredujejo lastniki ali stanovalci na območju individualnih ali skupinskih priključkov, lokalne in krajevne skupnosti ter drugi predstavniki zainteresirane javnosti.
Direkcija dovoljuje in postavlja prometna ogledala samo v primerih, ko bi bili za zagotovitev proste preglednosti nujni ekonomsko neopravičljivi stroški (na primer rušenje objekta) ali proste preglednosti zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče zagotoviti (podporni zid).
»Če preglednost na priključku ovira vegetacija ali previsoka ograja, je to v nasprotju z zakonom o cestah in se prometnih ogledal za ta namen ne postavlja oziroma se zahteva odstranitev ali znižanje oziroma ureditev zakonsko predpisane proste preglednosti,« so poudarili. Pričakovati je, da se največkrat zaplete s postavitvijo na zasebnih zemljiščih. Kadar gre za tak primer, je treba pridobiti pisno soglasje lastnika parcele oziroma se lastninska pravica na nepremičnini lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist. Lastniki zemljišč ob javni cesti pa morajo dopustiti vse posege, ki so nujni za nemoteno uporabo javne ceste, kamor spada tudi postavitev prometnih ogledal.
Treba je zagotoviti varnost
Na agenciji za varnost prometa (AVP) dodajo še, da je treba skladno s pravilnikom o rednem vzdrževanju na cestnih površinah, ki so sestavni del ceste, vegetacijo kositi, obrezovati in sekati najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.
»Vsem, ki se želijo vključiti na glavno prometno cesto, je treba zagotoviti takšno preglednost, da s tem ne bodo ogrožali sebe in drugih udeležencev v prometu,« so sklenili na AVP.