Ta konec tedna bomo spali uro dlje
Prehod na zimski čas Kljub drugačnim napovedim, ki prihajajo iz Bruslja, se nam v noči na nedeljo spet obeta časovni preskok
Iz Bruslja že dve leti prihajajo napovedi, da bomo kmalu zadnjič premaknili ure zaradi prehoda na poletni oziroma zimski čas. Anketa, v kateri je sodelovalo 4,6 milijona Evropejcev, je pokazala, da je navada za 84 odstotkov vprašanih bolj ali manj nadležna. Poleg tega so prvotni razlogi za premikanje ure, da bi s tem prihranili energijo, v današnjem času izgubili pomen, spreminjanje časa pa je glede na izsledke raziskav strokovnjakov za spanje izziv tudi za človeški organizem. Kljub temu evropski odločevalci za uresničitev načrtov še niso zbrali dovolj politične volje, tako da se nam v noči na nedeljo spet obeta časovni preskok.
Po začetnem zagonu se je bruseljsko kolesje močno upočasnilo. Violeta Bulc, ki je bila v času priprave tega predloga pristojna evropska komisarka, je v četrtek tvitnila, da je »komisija pripravila predlog, ki bi ukinil menjavo časa že leta 2019, evropski parlament je predlog potrdil in obdobje podaljšal za še dve leti. Vsi zdaj čakamo na svet EU, ki še vedno ni pripravil svojega mnenja«. A glede na epidemiološke razmere v Evropi, ki jo je zajel močan drugi val pandemije, ne gre pričakovati, da bi se v Bruslju prednostno in po hitrem postopku ukvarjali s tem vprašanjem, tako bomo s sobote na nedeljo spet premaknili uro nazaj in se razveselili dodatne ure spanja, spomladi pa si jo bomo skoraj gotovo nato spet odškrnili.
Države članice neenotne
Četudi naj bi po kompromisnem predlogu, ki so ga Avstrijci pripravili med predsedovanjem EU v drugi polovici leta 2018, premikanje ur opustili leta 2021 – če bi se države odločile za poletni čas, bi ure zadnjič premaknili marca 2021; če pa bi izbrale sončni (ali zimski) čas, bi zadnjič to storili oktobra 2021 – pa še vedno ni jasno, kdaj bi Evropska unija lahko sledila zgledu Rusije in Kitajske ter sezonsko menjavanje časa dokončno odpravila.
Evropskim državam se namreč ni uspelo poenotiti o tem, kateri čas bi bil bolj primeren – poletni ali zimski. Odločitev ni v pristojnosti EU, ampak posameznih držav članic, te pa imajo do tega vprašanja zelo različna stališča. Glavni argument zagovornic ohranitve poletnega časa je, da bi s tem podaljšali popoldneve in večere, da bi ljudje imeli na voljo več časa za popoldanska druženja in aktivnosti v naravi, države, ki bi obdržale zimskega, pa odločitev utemeljujejo s tem, da gre za naravni čas. Brez poenotenja stališč pa bo spremembo težko uresničiti, saj si nihče v Evropi ne želi, da bi pri potovanju in ene države v drugo menjali še časovni pas. Države članice morajo evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti do 1. aprila, evropski poslanci pa jih pozivajo, naj zagotovijo takšne odločitve, ki ne bodo ovirale notranjega trga. Če bo evropska komisija ugotovila, da bi lahko predvideni časovni okvir znatno in trajno oviral delovanje enotnega trga, lahko predlaga preložitev datuma uporabe direktive za največ 12 mesecev.
»Slovenija bo sprejela le kompromis, ki bo preprečeval časovno razdrobljenost v EU, še posebej med sosednjimi državami članicami, in omogočal dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev na nov časovni režim,« so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo po tem, ko je slovenski parlament konec leta 2018 podprl predlog o ukinitvi sezonskega premikanja ure. V Sloveniji je standardni zimski čas, ki je po mnenju strokovnjakov za spanje zaradi geografske lege za nas primernejši kot poletni.
Poletni čas v Sloveniji uvajali trikrat
Čeprav večina prebivalcev sezonsko premikanje ure sprejema kot nekaj naravnega, je vse prej kot to, v zgodovini pa je bilo vselej neločljivo povezano s kriznimi stanji. Prvi so kazalce na urah na vrhuncu prve svetovne vojne prestavili Nemci in Avstrijci, 30. aprila leta 1916, dve leti pozneje so jim sledili še na drugi strani Atlantskega oceana v ZDA. Po Avstro-Ogrski so pri nas drugič prehajanje na poletni čas uvedle nemške okupacijske sile spomladi 1941, nepriljubljen ukrep pa je bil nato odpravljen po njihovem porazu štiri leta pozneje. V Sloveniji, takrat še znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije, smo poletni čas uvedli leta 1983, da bi se poenotili z drugim evropskimi državami. Te so se za takšen korak odločile konec sedemdesetih let zaradi energetske krize, ki je nastopila s podražitvijo nafte zaradi arabsko-izraelske vojne in iranske revolucije. Evropska unija je prehajanje med časoma poenotila leta 1996.