Pučnikov moto – čim prej iz Jugoslavije
Druga polovica oktobra pred tridesetimi leti je bila v Sloveniji in Jugoslaviji zelo burna in dramatična. Delo, ki je izšlo v petek, 26. oktobra 1990, je bilo natrpano s poročili o takratnem vrenju v družbi in politiki. Kljub velikemu časopisnemu formatu, večjemu od današnjega Dela, so vanj morali tlačiti poročila o dogajanju, da bi lahko zajeli vso dinamiko takratnega časa. Še sedanji mediji bi tako veliko dogodkov težko spravili med svoje bralce in gledalce.
Srbom, JLA in Slobodanu Miloševiću v zvezni skupščini ni uspelo preprečiti imenovanja Stipeta Mesića za predsednika predsedstva SFRJ, so pa zato uvedli gospodarske ovire za blago iz Slovenije in Hrvaške. V okolici Knina je postajalo vse bolj napeto, Srbi v svojo Kninsko krajino niso spustili nikogar, ceste v okolici so bile blokirane. Napetost med tamkajšnjimi Srbi in Hrvati sta občutila tudi dva Slovenca, Iztok Lazar in Ivo Ratoša, voznika tovornjakov, na katera so streljali v bližini Sinja. Krogla je prebila vrata tovornjaka Iztoka Lazarja, ga oplazila po zadnjem žepu hlač in se ustavila v denarnici.
Demos v Srbiji
Tiste dni je bila v Beogradu pri srbski opoziciji tudi delegacija v Sloveniji vladajoče koalicije Demos. Vodja Demosa Jože Pučnik je v krajšem pogovoru izjavil, da so ugotovili, kako velike in nepremagljive so razlike v videnju reševanja jugoslovanskega vprašanja med predstavniki srbske opozicije in Demosom. Srbom je zanimalo reševanje srbskega vprašanja, zato tudi niso imeli nič proti odcepitvi Slovenije. Dejal je, da je po pogovorih v Beogradu njegov moto postal: čim prej iz Jugoslavije.
V Sloveniji so poslanci po mukotrpnih pogajanjih izvolili prvega državnega tožilca v večstrankarski Sloveniji. To je postal Anton Drobnič, čigar kandidatura je, zaradi njegovega razumevanja med- in povojnega dogajanja, vznemirjala slovensko politiko. Tudi v vladajoči koaliciji Demos najprej niso bili zanj, saj Zeleni na začetku niso podpirali njegove kandidature, a so pozneje »zaradi miru v hiši« kljub temu glasovali zanj.
Tiste dni je javnost vznemirjal tudi Silvester Plahutnik, šef Socialdemokratske stranke Slovenije v ljubljanskih Mostah, za katerega so ugotovili, da se je rodil kot Refik Mehmedi, v istrskem Labinu rojeni Albanec. Sumili so, da je bil agent tajne policije, ki naj bi destruktivno deloval na vodstvo SDSS kot enega od členov Demosa. Navadne ljudi pa je skrbela afera Grubelič. Več sto ljudi, ki so Sandiju Grubeliču iz grosupeljskega podjetja Trend vplačali za avtomobile, je nanje zaman čakalo, saj jih je grosupeljski »podjetnik« veselo prevaral. To je bilo eno prvih neposrednih soočenj slovenskih potrošnikov s stranpotmi »turbo kapitalizma«.
Cicciolina v parlamentu
Delo je tistega dne na naslovnici objavilo zelo odmevno vest, da je slovensko skupščino obiskala poslanka italijanskega parlamenta in znana porno zvezda Ilona Staller, v javnosti bolj znana z umetniškim imenom Cicciolina. Gostjo iz Italije, ki se je tiste dni mudila v Sloveniji, je sprejel predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec. Po več kot polurnem pogovoru si je Cicciolina ogledala poslopje skupščine in v trenutku, ko je predsednik slovenske skupščine France Bučar razglašal izide volitev za javnega tožilca, je porno diva stopila na galerijo velike skupščinske dvorane. Zaradi velikega hrupa, ki so ga okoli poslanke italijanskega parlamenta povzročili fotoreporterji in novinarji, so tudi poslanci za trenutek prenehali delati.