EU proti čistkam v regulatorjih
Ideje o združevanju agencij niso nove, ta tema postane aktualna vsakih nekaj let, debirokratizacija pa je stalnica političnih programov. Ustanovitev skupne javne agencije za nadzor finančnih subjektov so do zdaj predlagale tako desne kot leve vlade. Prejšnji predlogi so bili celo nekoliko ambicioznejši, še pred vstopom v Unijo je bila na mizi ideja, da bi agencijo za zavarovalni nadzor in agencijo za trg vrednostnih papirjev povezali z delom Banke Slovenije, ki skrbi za bančni nadzor (ali pa obe agenciji pripojili k njej) in bi nastala Afna – agencija za finančni nadzor.
Predlog za ustanovitev javne agencije za trg, varnost prometa in potrošnike nekoliko nadgrajuje predhodne predloge. Že pred sedanjim predlogom, ki bi povezal šest agencij in en sektor ministrstva, so bili predlogi za združevanja ali zmanjšanje subjektov na področju regulacije. Ne nazadnje je javna agencija za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit) nastala z združitvijo več samostojnih agencij. Toda zdi se, da so združevanja in racionalizacije tu postranskega pomena, razberemo. Prej samostojne agencije bi postale področja v novi superagenciji za trg in potrošnike. Organa agencije bi bila svet in uprava. Svet bi sestavljalo sedem članov, ki bi bili imenovani za šest let, upravo pa bi sestavljalo šest članov, odločitve bi sprejemala z večino glasov. Takšna struktura po naši oceni ne bi bila bistveno vitkejša, področja dela se tako razlikujejo, da bi bile sinergije minimalne. Sedeži agencij so raztreseni po državi, tako da tudi na tem področju, vsaj na začetku, ne bi bilo posebnih prihrankov. Sčasoma bi najbrž prišlo do prostorske združitve in združitve skupnih služb, denimo kadrovska, računovodstvo, podporne službe.
Glavni namen je, kot kaže, z enim zamahom počistiti z direktorji, ki te agencije vodijo. Vse agencije v preteklosti seveda niso dobro opravile svojega dela, regulatorji so pogosto pogledali mimo ali pa so bili pod opaznim vplivom subjektov, ki bi jih morali nadzirati.
Svoje stališče o superagencijah je povedala EU, smo poročali včeraj. Evropske komisije ne zanimajo kadrovske čistke v podjetjih z državnim lastništvom oziroma zavodih, ki delujejo, na primer, na področju šolstva ali kulture, to je v domeni nacionalnih držav članic EU. Zanima pa jo, kaj se dogaja z regulatorji trga, in poudarja, da je neodvisnost od političnega vpliva in tržnih interesov glavno načelo v več pravnih okvirih EU. Zakonodaja EU zato na več področjih varuje vodje sektorskih organov pred predčasno prekinitvijo mandatov z razlogi, ki ne bi bili povezani s kršitvami pogojev imenovanja.
Komisija jasno pravi, da reorganizacija ali združevanje organov na sodiščih v EU nista obravnavana kot zadostna podlaga za predčasno prekinitev mandata. Združene agencije bi po pravu EU morale spoštovati zakonodajo, ki ločeno velja za posamezne organe.
Signal evropske komisije je torej jasen: združevanje naj ne bo pretveza za čistko. Ne ve pa se, kaj bo sledilo. Koalicija lahko predlog umakne, lahko pa vztraja in predlog prilagodi, da bo pripravljen v duhu pravnega reda EU, verjetno tako, da sedanji direktorji postanejo člani uprave novih agencij.
Vsekakor bi bilo smiselno s takšnimi spremembami počakati, saj sprejemanje tovrstnih ukrepov sredi epidemije vzbuja nemalo dvomov in pomislekov. Če je vlada prepričana, da so spremembe res nujne, naj te spremembe uskladi z agencijami in evropsko komisijo.
Zakonodaja EU na več področjih varuje vodje sektorskih organov pred predčasno prekinitvijo mandatov z razlogi, ki ne bi bili povezani s kršitvami pogojev imenovanja.