Kar četrtina tistih, ki se obiskujejo, ima znake covida-19
Anketa glede širjenja covida-19 Skupina, ki ni omejila zasebnih stikov, ni velika, a desetina prebivalcev pomeni 200.000 ljudi
Ljubljana – Strokovnjaki se sprašujejo, zakaj se kljub razmeroma strogim ukrepom novi koronavirus še vedno širi. Ena od možnosti za to so zasebni obiski, torej druženje v zaprtih prostorih po domovih. Najnovejša anketa, ki so jo izvedli na Covid-19 sledilniku in Mladi zdravniki v sodelovanju z agencijo Valicon, je pokazala, da se največ vprašanih vede vzorno in ne hodijo na obiske. A skrb vzbujajoče je, da ima kar četrtina tistih, ki hodijo na obiske, znake covida-19.
Dobra polovica anketiranih ni obiskala nikogar, slaba tretjina pa je obiskala eno gospodinjstvo, v katerem ne živi. Čeprav raziskovalci niso spraševali o vzrokih za obisk, domnevajo, da gre delno za obiske znotraj ozkega družinskega kroga in pomoč najbližjim. Desetina vprašanih je v opazovanem drugem tednu novembra obiskala dve tuji gospodinjstvi.
Kljub vsem ukrepom in opozorilom, da druženje povzroča prenos okužbe, pa obstaja tudi skupina prebivalcev, ki obiskov najbrž ni omejila, saj so v opazovanih sedmih dneh obiskali več tujih gospodinjstev. Tri do štiri tuja gospodinjstva je v tem času obiskalo šest odstotkov vprašanih, nadaljnji štirje odstotki pa pet ali še več tujih gospodinjstev v enem tednu. Ker je povprečna velikost slovenskega gospodinjstva 2,5 člana, je ta desetina ljudi v drugem tednu novembra v povprečju imela stik z več kot desetimi osebami.
Naokrog kljub znakom okužbe
Pri tem pa vzbuja veliko skrb to, da je prav v skupini 103 ljudi, ki so poročali o dveh ali več obiskih v enem tednu, največ takih s simptomi okužbe z novim koronavirusom: o dveh ali več simptomih okužbe s sars-cov-2 je poročalo kar 23 odstotkov ljudi iz te skupine. Med njimi je tudi največ ljudi – 14 odstotkov vprašanih – odgovorilo, da so bili v zadnjih dveh tednih v tveganem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba s koronavirusom. Zdi se torej, kot da bi zavestno hodili naokrog z okužbo ali bi pomembnost znakov okužbe omalovaževali.
Ne na delo ne na obiske
Več kot tretjina – 36 odstotkov vprašanih – se vede zelo varno, saj v opazovanem tednu niso hodili ne na delo ne na obiske. Kljub temu da bodisi niso bili delovno aktivni bodisi so delali od doma, niso obiskali nobenega tujega gospodinjstva. Ker skupina vključuje tudi upokojence, ni presenetljivo, da so v njej pogosteje zastopani starejši od 60 let, navajajo raziskovalci. V tej skupini je delež tistih, ki so zelo zaskrbljeni zaradi novega koronavirusa, največji od vseh štirih skupin – 24 odstotkov. Prav tako je v tej skupini največji delež tistih, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje – 38 odstotkov. Ljudje iz te skupine sedanje stanje sicer razmeroma dobro prenašajo: da se jim zdi stanje kritično ali celo povsem brezupno, je odgovorila desetina vprašanih iz te skupine.
Hodijo na delo, ne hodijo na obiske
V to skupino se je uvrstilo 17 odstotkov vprašanih. To so delovno aktivni prebivalci, ki so v drugem tednu novembra vsaj polovico dela opravili na delovnem mestu, hkrati pa niso obiskovali tujih gospodinjstev. V tej skupini izstopajo moški, stari od 30 do 59 let.
Delež zelo zaskrbljenih zaradi koronavirusa je v tej skupini vprašanih najmanjši, le 13 odstotkov. Tretjina ljudi v skupini je zaskrbljenih za svoje zdravje. Tako kot prva skupina tudi ta dobro prenaša trenutne razmere – le devet odstotkov jih stanje zaznava kot kritično ali povsem brezupno.
V skupino, ki ne hodi na delo, a hodi na obiske, se je uvrstilo 30 odstotkov sodelujočih v raziskavi, ki v zadnjem tednu bodisi niso bili delovno aktivni ali pa so večinoma delali od doma, pri tem pa so obiskali najmanj eno gospodinjstvo. Najraje hodijo na obiske ženske v starosti od 18 do 29 let, osebe, ki so na bolniškem dopustu, in tisti, ki so zaradi epidemije izgubili zaposlitev.
Hodijo na delo in na obiske
V to najbolj tvegano skupino za širjenje virusa se je uvrstilo 17 odstotkov anketirancev. To so zaposleni, ki so v zadnjem tednu najmanj polovico dela opravili na delovnem mestu, obiskali pa so tudi najmanj eno tuje gospodinjstvo. Petino skupine predstavljajo starši predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot v drugih skupinah, zato bi lahko domnevali, da je za vsaj del teh obiskov vzrok varstvo otrok. Največ je v teh skupini moških od 30. do 59. leta starosti. Delež zaskrbljenih zaradi koronavirusa in lastnega zdravja je v tej skupini enak kot v drugi skupini, ki hodi na delo, ne pa tudi na obiske.
Sklep
Zdi se, da skupina prebivalcev, ki ni omejila obiskov, ni velika, vendar to pomeni desetina prebivalcev kar 200.000 ljudi, poudarjajo raziskovalci. Še dodatnih deset odstotkov prebivalcev, ki so v enem tednu obiskali dve tuji gospodinjstvi, pomeni še dodatnih 200.000, torej skupaj 400.000 ljudi, ki hodijo na obiske. Zelo skrb vzbujajoče je, da je med temi, ki še vedno hodijo na obiske, skoraj četrtina takih, ki poročajo o dveh ali več simptomih okužbe z novim koronavirusom.