V javnem skladu ne vidijo potrebe po moratoriju
Letos so izvedli sedem izselitev iz javnih najemnih stanovanj
Letos so med epidemijo izvedli sedem izselitev iz javnih najemnih stanovanj.
Ljubljana – Po zgledih iz tujine naj se prepovejo vse deložacije, prisilne izselitve, odpovedi najemnih pogodb in izvrševanje izselitev zaradi zaključka najemnih pogodb. Tako so v kampanji Koronakiksi pozvali v gibanju Kje bomo pa jutri spali? in na inštitutu Danes je nov dan, ko so ugotavljali, da je »koronakriza razkrila veliko težav na stanovanjskem področju«.
Razmere za najemnike v stanovanjih so se še dodatno poslabšale, saj se z novimi ukrepi, ki jih sprejema vlada med epidemijo, podaljšuje ali povečuje izpad njihovih dohodkov, s tem pa nezmožnost plačevanja najemnine in stanovanjskih stroškov, opozarja Rok Ramšak z Inštituta za študije stanovanj in prostora. »V primeru tržnih najemnih stanovanj je pojav stanovanjske revščine, ko stanovanjski stroški zavzamejo prevelik del prihodkov, precej verjetnejši, pa smo bili že pred pandemijo krepko nad povprečjem EU.«
Da slovenska vlada ni sprejela ukrepov, s katerimi bi pomagala najemnikom, kot so to storile nekatere druge po Evropi, je po njegovem mnenju vzrok to, da zaradi pomanjkanja najemnih stanovanj predstavljajo najemniki relativno majhen del prebivalstva. »Ker imajo pri nas najemniki manj družbene in politične moči, se lahko politika nanje požvižga,« opozarja Ramšak. Opozarja, da je tudi razlika med najemniki tržnih in javnih najemnih stanovanj. Zadnji so, kot pravi, v varnejšem položaju, saj jim »zakon zagotavlja varno stanovanje in preprečuje deložacije tudi v primeru izgube dohodkov, medtem ko so najemniki tržnih stanovanj prepuščeni dobri volji ali miloščini svojih stanodajalcev«.
Letos sedem deložacij
Medtem ko v Ljubljani več kot tristo ljudi čaka na dodelitev neproitnega stanovanja, je v najem oddanih 3237 takšnih stanovanj ter 428 bivalnih enot. Po podatkih ljubljanskega javnega stanovanjskega sklada (JSS MOL) so v letošnjem letu, ki ga zaznamuje pandemija, izvedli sedem prisilnih izselitev iz javnih najemnih stanovanj. V skladu pojasnjujejo, da so krivdni odpovedni razlogi, ki so botrovali odpovedi najemnega razmerja, različni. »V dveh primerih je šlo za zasedanje stanovanjske enote brez pravne podlage, v enem primeru je bilo vzrok za odpoved ugotovljeno lastništvo primernega stanovanja. V preostalih štirih primerih pa je bil osnovni vzrok dolgoletno neplačevanje, pri čemer je v vseh primerih obstajal še kateri od drugih krivdnih odpovednih razlogov, kot sta neuporaba in neprimerna raba,« so v JSS MOL odgovorili na vprašanje, zakaj so izselili najemnike. »Že več let izvajamo ukrepe, s katerimi se trudimo preprečevati socialne stiske in primere rešiti po mirni poti«, dodajajo, zato je po njihovem mnenju »le v zelo malo primerih treba sprožiti sodni postopek, ki privede do izpraznitve stanovanjske enote«. Pravijo tudi, da pred napovedano deložacijo, ki jo izvedejo zaradi neplačevanja, preverjajo upravičenost do bivalne enote. Dodelili so jo v enem primeru od letošnjih sedmih. »Glede na navedeno ocenjujemo, da generalnega moratorija na deložacije ni smiselno uvajati,« pravijo v stanovanjskem skladu. Pri tem dodajajo, da je pred dvema tednoma začela veljati odredba vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih zaradi razglašene epidemije, na podlagi katere poslujejo sodišča le v nujnih zadevah, in med njimi ni izpraznitev stanovanj.
Ne samo da država ni poskrbela za zadostne ukrepe za zagotovitev ustreznih bivanjskih pogojev, v drugem valu epidemije je celo ponovila nekatere nerazumljive ukrepe, kot sta izselitev stanovalcev iz študentskih domov in kriminalizacija brezdomstva, poudarja Rok Ramšak. Pravi, da so stiske najemnikov dodatni razlog, zakaj bi morala država v prihodnje začeti več vlagati v gradnjo javnih najemnih stanovanj ter zagotoviti podporo neproitnim stanovanjskim organizacijam, kot so stanovanjske zadruge. »Te imajo vgrajene varnostne mehanizme, ki zagotavljajo varno stanovanje tudi v primeru izpada dohodkov, saj njihov interes ni maksimizacija dobička, temveč zagotavljanje kakovostnih in dostopnih stanovanj za čim širšo populacijo«.
• Več kot tristo ljudi čaka na dodelitev neprofitnega stanovanja.
• V javnem skladu so letos izvedli sedem deložacij iz javnih najemnih stanovanj.
• Gibanje Kje bomo pa jutri spali? je po zgledih iz tujine pozvalo, da se prepovejo deložacije.
»Ker imajo pri nas najemniki manj družbene in politične moči, se politika lahko nanje požvižga.«
Rok Ramšak