Ogorčenje nad vladno ukinitvijo financiranja STA
Nemir v koaliciji Novinarska organizacija o napadu na novinarstvo in posnemanju potez iz Madžarske
Ljubljana – Ker naj Slovenska tiskovna agencija (STA) uradu za komuniciranje (Ukomu) kot predstavniku ustanovitelja – vlade – ne bi dostavila vseh potrebnih pojasnil in dokumentacije, se je vlada na dopisni seji s sklepom seznanila s prekinitvijo njenega inanciranja javne službe v letu 2020 oziroma z nesklenitvijo pogodbe za 2021. »Jasno je, da je to še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski,« menijo v Društvu novinarjev Slovenije.
In kje se je pravzaprav zapletlo? Kot izhaja iz vladnega gradiva, je direktor Ukoma Uroš Urbanija od direktorja STA Bojana Veselinoviča med drugim zahteval pojasnila in podatke o tržni dejavnosti agencije, ki jih v STA označujejo za poslovno občutljive, pa tudi glede vprašanj, povezanih z novinarskim delom kolektiva STA, konkretnimi novinarskimi vsebinami in odzivi nanje. Tako je med poizvedovanjem zaslediti tudi vprašanja, povezana z odzivom STA na Janšev tvit, v katerem je njihovo poročanje označil za nacionalno sramoto, in podpisom odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj med dvaindvajsetimi odgovornimi uredniki osrednjih slovenskih medijev, ki so se z odprtim pismom zavezali, da ne bodo klonili pod pritiski. Ukomu se zdi problematično tudi oglaševanje STA v posameznih medijih.
Ker pa, kot vse kaže, vseh želenih odgovorov in podatkov Ukom ni dobil, so navedli, da brez celovitega pregleda nad poslovanjem STA ne morejo ugotoviti, kaj pomeni »primerno inanciranje« za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, kot to določa zakon o STA, in tako ustavili njeno inanciranje. Izplačano ni bilo niti oktobrsko nadomestilo za opravljanje javne službe.
Čeprav je bil sklep brez glasu proti potrjen na dopisni vladni seji – ta je trajala le slabi dve uri in na njej so sklepi potrjeni, če jim ministri ne nasprotujejo –, so takojšen umik sklepa poleg opozicijskih strank zahtevali tudi v koalicijskem Desusu in poslanski skupini SMC. Njihov predsednik Zdravko Počivalšek je medtem zapisal, da ima vlada kot ustanoviteljica in družbenica pravico zahtevati podatke o inančnem poslovanju agencij, vodstvo STA pa ima dolžnost te posredovati. Dodal pa je, da »kazanje mišic in reševanje osebnih zamer posameznikov ustvarja iz običajne uzance nepotreben konflikt, ki ni v interesu ne javnosti ne vlade«.
Da gre za podobne poskuse nadzora na mediji, kot jih je bilo mogoče opaziti tudi na Madžarskem,
Iz STA so sporočili, da so se zaradi zaustavitve inanciranja znašli v položaju, ki ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost izvajanja zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja.
soglaša zgodovinar, politični analitik in urednik revije Razpotja Luka Lisjak Gabrijelčič, a dodaja, da je razmerje moči vendarle drugačno, saj je lahko Viktor Orbán z ustavno večino podredil državne podsisteme strankarski logiki. Medtem ko ima na primer na Poljskem vladajoča stranka v parlamentu le majhno večino in zato izvaja postopke, ki so protizakoniti. »V tem primeru je dinamika bliže Poljski in zato tudi nevarnejša za usmeritev Slovenije,« pravi Lisjak Gabrijelčič in dodaja, da bi lahko tako – če bi se poteze izkazale za protizakonite in bi se nadaljevale – Slovenija postala tarča ukrepov zaradi nespoštovanja vladavine prava. Zlasti ker je Janez Janša že pritegnil pozornost evropske javnosti. »Ne ta vlada ne Slovenija ne bosta imeli od tega nič dobrega. Da vlada sredi epidemije na tak način sama sebi ruši ugled in zaupanje večine javnosti, je neodgovorno,« še komentira.