Digitalna šola in ohranjanje narave
Ljubljana Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstila pilotni projekt priznanje Digitalna šola. Med drugim predvideva razvoj spletne platforme, na kateri bodo šole lahko uporabljale orodje Selfie in vrsto povezanih virov za pregled in izboljšanje uporabe digitalnih tehnologij. Skupna načrtovana vrednost projekta je 606.528 evrov. Med razvojne programe 2020–2023 je vlada uvrstila še tri nove projekte ohranjanja narave, v skupni vrednosti dobrih 110.000 evrov. Gre za projekte Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami – Life Bober, Naravi prijazne prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v luči podnebnih sprememb – Life Systemic in Usklajene akcije za izboljšanje sobivanja človeka in volka v Alpah – Life Wolfalps EU. K. H.
Vztrajno agresivna Rusija, vzpon Kitajske in razvoj novih tehnologij so med ključnimi točkami strateškega okolja, v katerem deluje Nato. Po razvpiti tezi francoskega predsednika Emmanuela Macrona o možganski smrti zavezništva se krepijo razmisleki o njegovi vlogi.
Tako je nastalo kar zajetno poročilo skupine modrecev pod vodstvom nekdanjega ameriškega diplomata Aarona Wessa Mitchella in bivšega nemškega obrambnega ministra Thomasa de Maizièra. V poročilu na več kot 60 straneh, naslovljenem Nato 2030, enotno za novo obdobje, je skoraj 140 priporočil za smeri razvoja zavezništva v prihodnjem desetletju. Zadnja leta za Nato niso bila lahka. Turčija je delovala v Libiji in Siriji brez usklajevanja z zaveznicami. Ves čas je na robu konflikta z Grčijo. Predsednik Donald Trump si je ves čas prizadeval za zmanjševanje Natove vloge.
Poročilo, ki so ga na zasedanju obravnavali Natovi zunanji ministri, ni pritrjevanje ocenam Emmanuela Macrona. Njegov nastop z drastičnimi besedami velja za provokacijo, ki je bila na koncu koristna, saj je sprožila širše razprave. V zadnjem desetletju od sprejetja zadnjega Natovega strateškega koncepta leta 2010 – v njem sploh ni bila omenjena Kitajska – se je veliko spremenilo, od tehnološkega razvoja do prelomnih dogodkov, kot je bila ruska aneksija Krima.
Nato se bolj usmerja v kibernetični svet in v vesolje kot četrto in peto področje delovanja, poleg delovanja v zraku, na tleh in morju.
Evropske članice Nata imajo različen položaj in imajo tudi različen pogled na Macronovo željo po »strateški avtonomiji« Evrope. Na vzhodu imajo velike strahove pred Rusijo. Jug bolj skrbita Afrika in terorizem. Francija s svojo obrambno tradicijo bi raje videla avtonomno Evropo, ki je lahko (bolj) neodvisna od ZDA. Modreci glede Rusije niso povedali veliko novega. Pristop naj bi bil še naprej dvotiren – odvračanje in dialog. V ospredju je ukvarjanje s Kitajsko, ki je z gospodarsko, vojaško in politično krepitvijo postala velik izziv za zavezništvo.
»Kitajska na veliko vlaga v nove vrste orožja. Prihaja bliže k nam, od Arktike do Afrike, in z naložbami v našo infrastrukturo. S Kitajsko nimamo enakih vrednot. Ne spoštuje temeljnih človekovih pravic in poskuša zastraševati druge države,« je ocenil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Skladno s poročilom bi moral Nato nameniti veliko več časa, političnih zmogljivosti in delovanja varnostnim izzivom, ki jih predstavlja Kitajska. Razviti bi moral politično strategijo za svet, v katerem bo Kitajska imela večjo vlogo.
Prevlada na področju novih tehnologij
Kitajsko je najbolje razumeti kot celovitega sistemskega rivala, ne kot čistega ekonomskega igralca ali kot zgolj azijsko silo, ugotavljajo modreci. Razvija jedrske podmornice z globalnim dosegom in vesoljske zmogljivosti. Posebna tema je njen tehnološki razvoj. Modreci v tekmi z avtoritarnimi državami kot strateško prednostno nalogo za Nato vidijo njegovo prevlado na področju novih tehnologij. Ugotavljajo tudi, da bodo podnebne spremembe še naprej sooblikovale Natovo varnostno okolje.
Nepredstavljivo bi bilo, da bi posegali v odločanje s soglasjem. A modreci zagovarjajo hitrejše odločanje, saj je Nato pogosto talec tako birokratskega usklajevanja kot soliranja posameznih članic. Predlagajo razmislek, blokade, povezane z zunanjimi dvostranskimi vprašanji, bi obravnavali šele na politični, ministrski ravni. Priprava poročila bo Stoltenbergu v pomoč pri pripravi širšega prilagajanja v projektu Nato leta 2030. Vključil bo še druge akterje
– nevladni sektor, strokovnjake in seveda države članice.
Logar za nov strateški koncept
Dvodnevnega zasedanja se udeležuje vodja slovenske diplomacije Anže Logar. Z zunanjega ministrstva so sporočili, da je poudaril, da »Nato ni le še ena organizacija, temveč zavezništvo zaveznic«. To pomeni, da sta načelo konsenza in transatlantska vez njegov temelj. Zavzel se je za pripravo novega strateškega koncepta zveze Nato, ki bo omogočil utrditev pogledov na nove grožnje, s katerimi se spopada Nato. Po njegovem mnenju je treba prepoznati spremembe v strateškem okolju, ki se nanašajo na Rusijo, Kitajsko, nove tehnologije, boj proti terorizmu, nadzor nad oborožitvijo.
• Kitajska bo za Nato največji izziv.
• Po Donaldu Trumpu bo najbrž več zavezniške sloge.
• Nato naj bi bil pri odločanju manj birokratski in hitrejši.