V Evropi emisije nižje, planet pa se segreva
Podnebne spremembe Evropska okoljska agencija meni, da smo na dobri poti, a ne smemo zaspati, temveč zavihati rokave
Ljubljana – Evropska unija je na dobri poti, da doseže svoje podnebne cilje za letos, ugotavlja Evropska okoljska agencija (EEA) na podlagi podatkov do lani in prvih ocen manjkajočih podatkov. Po drugi strani Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozarja, da bo leto 2020 med tremi najtoplejšimi leti v zgodovini merjenja.
Lani je Evropska unija znižala emisije toplogrednih plinov za skoraj štiri odstotke. To je največje znižanje emisij v desetletju, še brez učinka epidemije covida-19. Nasprotno, lansko znižanje emisij se je zgodilo med gospodarsko rastjo. Emisije se znižujejo že od leta 1990, do lani so se v EU27 znižale za 24 odstotkov. Po mnenju EEA je to rezultat učinkovitih podnebnih politik v EU, ki kaže, da je do leta 2030 mogoče doseči ambicioznejše cilje.
Glavna nosilka sprememb je energetika, ki je vpeta v evropski sistem trgovanja z emisijami. V drugih sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje, to je v prometu, stavbah in kmetijstvu, je zniževanje emisij med letoma 2013 in 2020 stabilno, vendar ne tako uspešno. V EEA opozarjajo, da 12 držav ne bo doseglo ciljev, na primer Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Nemčija, Irska, Luksemburg, Malta in Poljska.
EU je lani dosegla 19,4-odstoten delež obnovljivih virov energije, kar je skladno s ciljem, da bo ta delež letos dosegel najmanj 20 odstotkov. Ta delež bo presežen v
• Slovenija ne bo dosegla cilja za obnovljive vire.
• Pri povečevanju učinkovite rabe energije je Slovenija med boljšimi.
• Kljub pandemiji covida-19 se emisije CO2 v atmosferi še naprej kopičijo.
proizvodnji elektrike, toplote in hladu, zgolj desetodstotni delež v prometu pa ne bo dosežen. EEA je med 14 državami, ki ne bodo dosegle predvidenega deleža obnovljivih virov v končni porabi energije, poleg Avstrije, Nemčije, Francije, Madžarske, Belgije, Poljske, Irske, Luksemburga, Malte, Nizozemske,
Portugalske, Slovaške in Španije uvrstila tudi Slovenijo.
Slovenija je po drugi strani med zgolj devetimi državami, ki so na dobri poti, da dosežejo predvideno povečanje energetske učinkovitosti.
V EEA menijo, da bo pandemija covida-19 olajšala pot za doseganje vseh ciljev za letos. Čeprav ocene še niso dokončne, je pandemija precej zmanjšala porabo energije in s tem tudi emisije, zlasti v prometu. Delež obnovljivih virov energije se je najverjetneje povečal, ljudje so več doma. Tudi v EEA opozarjajo, da je ta učinek lahko zelo kratkotrajen, za ogljično nevtralnost leta 2050 si bo zato treba še naprej prizadevati na vseh ravneh. Pri tem lahko pomaga tudi program za okrevanje.
Eno najtoplejših let
Po prvih ocenah WMO bo letošnje leto med tremi najtoplejšimi od začetka merjenj, desetletje med letoma 2011 in 2020 bo najtoplejše, posebno preteklih šest let, ki so zapovrstjo podirala rekorde. Temperature oceanov so na rekordnih ravneh, kar 80 odstotkov svetovnih morij je letos imelo morske vročinske valove. To je še dodano prizadelo morske ekosisteme, ki že trpijo zaradi kisanja morij, kar povzročajo prevelike količine raztopljenega ogljikovega dioksida.
Poročilo kaže, da je segrevanje povzročilo veliko naravnih nesreč, od ekstremne vročine in požarov do poplav in rekordne sezone orkanov v Atlantiku. Vse to je prizadelo več milijonov ljudi, ki so dodatno ogroženi še zaradi pandemije covida-19. Kljub pandemiji pa so se koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi še povečevale. Povprečne temperature bodo letos za 1,2 stopinje Celzija višje kot v predindustrijski dobi, do leta 2024 bodo višje za 1,5 stopinje Celzija.