Demokratična prenova volilne zakonodaje
Vesel sem, da se je v PB odprla razprava o potrebi po prenovi volilne zakonodaje (Korošak, Novak, Lenarčič). Tako bodo lahko prišle na dan ideje, o katerih se med ljudmi in neodvisnimi strokovnjaki vse več govori, politika pa jih, kako značilno, ne zna slišati. To so predvsem predlogi o nujnosti priprave novega volilnega sistema mimo političnih strank (Novak), njegova potrditev na referendumu, ne v DZ, obveznost volitev (Mencinger), odpoklic poslancev, biografska razkritja kandidatov, obveznost domicila kandidatov itd.
Volilni sistem je v demokratičnih državah sistem, s katerim volivci izberejo ljudi (poslance), na katere bodo začasno (do naslednjih volitev) prenesli del svoje suverenosti (vladanje). Je nekakšna pogodba med političnimi strankami in ljudstvom. Nikakor in v nobenem primeru pa ne sme biti kravja kupčija med strankami o delitvi oblasti.
V nedemokratičnih družbah, kjer so se volilnega sistema polastile politične stranke (strankokracija), te ta sistem prilagodijo svojim posebnim interesom. Spremenijo ga v sistem za neomejeno reelekcijo vedno iste politične nomenklature.
Da se volivci s tem ne strinjajo, je jasno. Podatki iz anket kažejo, da je kar 85 odstotkov slovenskih volivcev prepričanih, da naš sedanji sistem ne ustreza, da ga je treba temeljito prenoviti po evropskem vzoru. Svoje nezadovoljstvo kažejo z bojkotiranjem volitev, saj imamo od enih do drugih volitev vse manjšo udeležbo. Svoje nezaupanje do obstoječih političnih strank kažejo tudi s tem, da (iz obupa) volijo nove, instant stranke, nastale tik pred volitvami. Toda vselej znova se pokaže, da to ničesar ne spremeni – tudi nove vlade ponovno sestavi ista politična nomenklatura. Menjava oblasti ničesar ne spremeni, le korupcija se iz enega mandatnega obdobja v drugega vse bolj bohoti. Sedanja vlada to dobro ilustrira.
V SINTEZI-KCD si zato že leta prizadevamo, da bi to spremenili. Obiskali smo (skoraj) vse politične stranke, da bi odprli razpravo o demokratični prenovi volilne zakonodaje. Samo v zadnjem letu smo se dvakrat sestali tudi s predsednikom Pahorjem, da bi ga prepričali, naj ustanovi posebno »civilno« komisijo (nekakšen »nacionalni svet«) za pripravo predloga nove zakonodaje, ki bi ga nato potrjevali na referendumu. Predsednik se je strinjal, da je zamisel dobra in izvedljiva, toda verjetno ne bo storil nič.
Zato v SINTEZI-KCD razmišljamo, da bi v sodelovanju z drugimi subjekti civilne družbe (ZDUS, sindikati, mladina …) sami ustanovili tak nacionalni svet. Izhodiščni predlog nove zakonodaje pravzaprav že imamo: že pred petimi leti ga je za ZDUS po evropskem vzoru pripravila posebna strokovna skupina, ZDUS ga je vložil v parlamentarni postopek z več kot 5800 podpisi volivcev, takrat vladajoče politične stranke (Cerarjeva vlada) pa so ga zakopale v predale. Tudi če ta predlog ne bi ustrezal v celoti (medtem se namreč pojavljajo zahteve po obveznih volitvah in možnem odpoklicu poslancev itd.), je prav gotovo dobro izhodišče za strokovno razpravo.
Ob ne-ukrepanju predsednika in bojkotu političnih strank je torej na potezi civilna družba. Ali kot pravi predsednik: Skupaj zmoremo! Skupaj ustanovimo nacionalni svet za demokratično prenovo volilne zakonodaje, pripravimo celovit predlog volilnega sistema po evropskem zboru in zahtevajmo referendum za njegovo uveljavitev. Glede na dejstvo, da 85 odstotkov volivcev sedanji sistem zavrača, so volitve, izpeljane po tem sistemu, pravzaprav nelegitimne oziroma rezultati teh volitev neveljavni in neobvezujoči, na njih izpeljana oblast pa oktroirana.
Emil Milan Pintar, Domžale