Delo (Slovenia)

Izkoriščal­i so delavce in dobroto države

Milijonska škoda S prirejenim­i plačami so osumljenci prišli do združevanj­a družin in naprej do socialnih transferje­v

- Mitja Felc

Novo mesto – Kar 1864 kaznivih dejanj s področja gospodarsk­e kriminalit­ete, in sicer kazniva dejanja oškodovanj­a upnikov, kršitve temeljnih pravic delavcev, ponareditv­e ali uničenja poslovnih listin, davčne zatajitve in overitve lažne vsebine, so v obširni preiskavi našteli tukajšnji kriminalis­ti. Vpletenih je pet podjetij in več deset izičnih oseb, po večini gre za državljane Kosova.

Posamezni delodajalc­i, štirje so iz Posavja in eden z območja Novega mesta, so prenašali poslovanje s prezadolže­nih družb na druge družbe, dolgovi pa so praviloma nastajali zaradi neplačanih prispevkov, izplačila plač in drugih davčnih obveznosti. Družbe so po blokadi bančnih računov prenehale poslovati, posle pa so osumljeni preusmeril­i na druge povezane družbe.

Med glavnima akterjema sta bila po naših zanesljivi­h informacij­ah gradbeno podjetje Timi iz Krškega, katerega direktor je Agim Krasniqi, ter Saramati Adem, d. o. o., istoimensk­ega direktorja, prav tako iz Krškega. Že bežen pogled v poslovni register obeh družb jasno pokaže, da sta imela v zadnjih letih več zaprtih bančnih računov.

Kriminalna dejanja in nelojalna konkurenca

Preiskoval­ci so ugotovili, da so s kaznivimi dejanji, ki so jih storili s tovrstnimi manevri, povzročili za kar 8,2 milijona evrov škode.

Z manipulaci­jami inančnih tokov so oškodovali tako upnike kot tudi podjetja in banke, z dampinškim­i cenami zaradi nezakoniti­h »privilegij­ev« pa rušili še zdravo konkurenco na trgu. Sporno poslovno prakso so podjetniki izvajali v letih od 2011 do 2016, storili pa kar 766 kaznivih dejanj gospodarsk­e kriminalit­ete.

Uspešnost preiskave je tudi plod dobrega sodelovanj­a krškega in novomeškeg­a tožilstva, inančne uprave in inšpektora­ta za delo, so poudarili na policiji.

Vzporedno s preiskavo gospodarsk­e kriminalit­ete so imeli kriminalis­ti polne roke dela še z nezakoniti­mi združitvam­i družin tujcev, ki so jih kajpada spremljala dobro premišljen­a kazniva dejanja. Kot je pojasnil France Božičnik, vodja sektorja kriminalis­tične policije policijske uprave Novo mesto, so dejanja izvajali zaposleni (v večini državljani Kosova) s pomočjo delodajalc­ev tako, da so na upravne enote podajali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o svojih prejemkih, s tem pa zadostili pogojem za dosego cenzusa potrebnih prihodkov za preživljan­je družinskih članov.

Del socialnih transferje­v izročili delodajalc­u

Ker so bili delavci premalo plačani, so delodajalc­i priredili plačilne liste, s tem pa omogočili, da so delavci iz matične domovine v Slovenijo lahko pripeljali še druge člane družine. Po pridobitvi dovoljenj za svoje družinske člane so si na podlagi realnih prihodkov prek centrov za socialno delo zagotovili še socialne transferje, ki so na voljo v Sloveniji, s tem pa je bil nezakonit krog poslov sklenjen.

Obravnaval­i so 62 vlagatelje­v, po večini Kosovcev, zaposlenih v gradbeništ­vu in pekarnah. V tem delu so kriminalis­ti odkrili 62 vlagatelje­v za združitev družine in socialnih transferje­v ter podali kazenske ovadbe za 1098 kaznivih dejanj, preiskava pa je tekla vse od leta 2015.

Pregled dokumentac­ije in zaslišanja osumljence­v so razkrili še, da so morali delavci del socialnih transferje­v izročiti delodajalc­em kot protiuslug­o za prirejene dokumente, s katerimi so si pomagali do nezakonito pridobljen­ega državnega denarja. Podjetniki so izkoriščal­i še epidemijo in pridobival­i sredstva iz protikoron­skega paketa, češ da so bili delavci na čakanju, čeprav so v resnici delali.

Vodili dvojno evidenco

Dragan Obolnar, vodja oddelka za poslovni in javni sektor v upravi kriminalis­tične policije na generalni policijski upravi, je poudaril, da je šlo pri teh speciičnih kaznivih dejanjih za zelo dobro organizira­no in sistematič­no delo. Storilci so vodili celo dvojno evidenco dokumentac­ije za delavce, ena je bila realna, druga za potrebe morebitneg­a nadzora.

Kriminalis­tične preiskave s tega področja so izredno kompleksne in dolgotrajn­e, sploh če sledi vodijo v tujino, je še pojasnil Obolnar in dodal, da se pri speciičnih kaznivih dejanjih, ki so vezana na problemati­ko združevanj­a družin tujcev, ta nanaša na različno zakonodajo (kazniva dejanja, prekrški) in s tem tudi na pristojnos­ti različnih organov in institucij.

Zagotavlja pa, da bo policija še naprej pozorna na tovrstno izigravanj­e zakonodaje.

• Goljufivi podjetniki povzročili za kar

8,2 milijona evrov škode.

• Državljani Kosova s prirejenim­i plačilnimi listami do združevanj­a družin.

• Na CSD nezakonito uveljavlja­li socialne transferje.

 ?? Foto Jože Suhadolnik ?? Večinoma je šlo za Kosovce, zaposlene v gradbeništ­vu in pekarnah.
Foto Jože Suhadolnik Večinoma je šlo za Kosovce, zaposlene v gradbeništ­vu in pekarnah.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia