Živali na zasluženem oddihu
Dunajski živalski vrt Schönbrunn Lani ga je obiskalo 2,3 milijona ljudi, letos je drugič zaprt
Dunaj ima dva živalska vrtova, oba turistični zanimivosti svetovnega razreda s povprečno tisoč obiskovalci na dan. To sta živalski vrt Schönbrunn v parku istoimenskega dvorca in Hiša morja ( Haus des Meeres) z akvariji in terariji, umeščenimi v 60 metrov visoki armiranobetonski bunker in protiletalski stolp iz druge svetovne vojne. Oba sta zdaj zaprta, najmanj do 6. decembra, drugič v tem letu. Medtem živali uživajo na zasluženih počitnicah.
Schönbrunski živalski vrt, odprt leta 1752, v času Marije Terezije, je najstarejši nepretrgoma delujoči živalski vrt na svetu in za dvorcem Schönbrunn že vrsto let druga najbolj obiskana znamenitost v Avstriji. Dvorec, ki je bil kot prva avstrijska znamenitost leta 1996 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, je lani obiskalo 4,3 milijona ljudi, živalski vrt 2,3 milijona. Tja poleg turistov prihajajo tudi domačini, nemalo Dunajčanov ima namreč letno družinsko izkaznico.
Ljudi ni, stroški pa visoki
Odlično organizirani živalski vrt je petkrat zapored prejel nagrado za najboljšega v Evropi. Hiša morja v bližini Mariahilferstrasse, največje nakupovalne ulice v državi, ni nič manj priljubljena. Lani je kompleks z akvariji obiskalo do zdaj rekordnih 640.000 ljudi.
Vprašanje je, kdaj bosta oba živalska vrtova spet dosegala tako visoke številke. Norbert Kettner, direktor Wien Tourismusa, dunajske turistične organizacije, je jeseni dejal, da do leta 2024 ne pričakuje vrnitve turističnega prometa na do zdaj rekordno, lansko raven.
Hišo morja je inančno pretreslo že prvo zaprtje zaradi novega koronavirusa spomladi. Dohodka ni, stroški pa so visoki. V vmesnem obdobju se je obisk prepolovil, tako zaradi odsotnosti turistov kot zaradi previdnosti domačih obiskovalcev.
Schönbrunski vrt ima prav tako visoke stroške, kar 56.000 evrov na dan (pomislite, koliko rib pojedo samo tjulnji, pingvini, morski psi in polarni medvedi), vendar je inančno upravljanje v teh pandemičnih mesecih nekoliko lažje kot v Hiši morja, saj so v Schönbrunnu imeli že pred zaporo približno polovico običajnega števila obiskovalcev. V Hiši morja jih je bilo veliko manj, ker obiskovalci ne hodijo na prostem, ampak v utesnjenem, zaprtem prostoru z ozkimi prehodi med akvariji in terariji, kjer je bistveno težje vzdrževati razdaljo.
Mladi lenivci in starejši orangutani
V Schönbrunnu živi sedemsto živalskih vrst, ki imajo zdaj pravzaprav počitnice. Zadnje novice govorijo o mladičku. Lenivca Alberta in Einstein sta že konec aprila, med prvim valom epidemije, dobila naraščaj, Paulino. Vendar do sedanjega zaprtja nove prebivalke Schönbrunna obiskovalci še niso videli, razen na fotograijah. Na zadnjih je stara sedem mesecev, tehta približno tri kilograme in večino časa visi na materi.
Direktor Stephan Hering-Hagenbeck je spomnil, da je življenjski prostor lenivcev v južnoameriški džungli in da v Evropi obstaja poseben program za vzrejo te vrste sesalcev v živalskih vrtovih. »Te živali niso tako lene, kot si ljudje mislijo. Za Alberto in Einsteina je to deseti mladič.« Na jedilniku za lenivce so različne vrste solat in druga zelenjava ter kuhan riž. Njihova najljubša poslastica je kuhano jajce.
Živali v živalskih vrtovih pogosto podobno kot poklicne nogometaše in druge športnike iz kluba v klub selijo iz enega vrta v drugega. To jesen sta na Dunaj prispeli orangutanki, sedemletna Surya iz Rostoka na severu Nemčije in enajstletna Sara iz Dublina, in v novem domu menda že postali najboljši prijateljici. Tam so tudi precej starejša, 56-letna samica Mota, Vladimir, prav tako starejši od 50 let, in še ena samica, Sol. Pravijo, da Vladimir kaže zanimanje za novi sostanovalki.
Od Dunaja do Bangladeša
Schönbrunski zoologi sodelujejo tudi v programih za zaščito živali. Prejšnji mesec je avstrijska televizija ORF III predvajala dokumentarni film o desetletnem projektu vračanja v naravo južnoazijske vrste želve ( Batagur affinis), in sicer v džunglo Bangladeša. Pred desetimi leti je strokovnjakom iz Schönbrunna prvič uspelo spodbuditi to rečno želvo, da se razmnožuje v ujetništvu. Takrat so se bali, da je na svetu le še dvajset primerkov te vrste. »Po dolgotrajnih pogajanjih nam je od trgovcev z živalmi uspelo kupiti več primerkov. Ustanovili smo postaji za njihovo vzrejo, v katerih živijo varno in se lahko razmnožujejo. Za zdaj se je izleglo 344 majhnih želv,« je povedal vodja projekta Anton Weissenbacher.