Agencija ima velik vpliv, zato je vredna poželenja
STA Z ustanovitvijo izpolnjena še ena osamosvojitvena naloga – Od nekdaj tudi valilnica dobrih novinarskih kadrov
Ljubljana – Slovensko tiskovno agencijo (STA) so pred natanko 30 leti ustanovili za »sprotno in hitro informiranje tujih medijev in drugih institucij v tujini o dogajanju v Sloveniji ter istočasno razvoj pretoka informacij za potrebe slovenskih medijev«. Tako so pristojni tedaj utemeljili njen namen. Ko je STA poslala v svet prve novice, je bila izpolnjena še ena osamosvojitvena naloga, tedanji minister za informiranje Jelko Kacin pa je že pred junijem 1991 dejal, da Slovenija potrebuje samostojno tiskovno agencijo.
Aktualni vladni govorec dogajanja okrog odločitve Ukoma, da STA odvzame financiranje zaradi domnevne neposlušnosti direktorja Bojana Veselinoviča, še vedno ni komentiral. Tako ni jasno, ali STA po njegovem še zmeraj opravlja prvotno nalogo in izpolnjuje poslanstvo, s katerim jo je tudi on tako smelo pospremil na mednarodno prizorišče. Po besedah profesorja in vodje Centra za marketing in odnose z javnostmi FDV Dejana Verčiča, ki je bil ustanovni direktor STA, se je agencija skozi desetletja lepo razvijala in utrjevala svoj osrednji položaj infrastrukture za delovanje vseh medijev, odločevalcev in čedalje večjega dela gospodarstva. Ponosen je na to, kar so tedaj ustvarili, in skrbi ga, da ne bi po neumnosti ogrozili prihodnjega delovanja STA. »To, kar je STA danes, se je gradilo 30 let, podreti pa je mogoče v nekaj tednih. Zato je treba biti pri takšnih stvareh skrajno previden. Politiki bi morali paziti na to, kaj počnejo, da v internih interesnih obračunih ne posegajo v vitalne funkcije države.« Prav lakomnost po prevzemu STA in drugih medijev kaže na to, kako pomembna je danes informacijska dejavnost. Kdor obvladuje medije, obvladuje tako rekoč vse druge strukture v državi. »STA je iz gručice ljudi, ki smo začeli, prerasla v resno institucijo tako doma kot v mednarodnem prostoru,« je dodal Verčič. Nedvomno ima agencija velik vpliv na ljudi in dogajanje v družbi ter je zato vredna poželenja.
STA kot kritična infrastruktura
Pomenljiva je tudi enotnost, s katero je takratna vladajoča garnitura – tako vlada kot opozicija-– pristopila k ustanovitvi tiskovne agencije. Vsi so se zavedali, da je informacijska osamosvojitev izpod Tanjuga ključna in zato jemali STA kot kritično infrastrukturo. Nobenega nasprotovanja ni bilo, je pojasnil Verčič. Že junija 1991 je informacije STA sprejemalo več kot sto naslovnikov v slovenskem in angleškem jeziku, kar je kazalo na to, da so si ustanovitelji delovanje agencije zastavili širokopotezno in profesionalno, po vzoru drugih svetovnih agencij. Agencija, smo maja tistega leta zapisali v Delu, »se bo že prihodnje leto preživljala sama, zagonska sredstva pa ji bo dodelila Slovenija, ki bo imela dvotretjinski lastninski delež, tretjino pa zasebniki«. Po tedanjih besedah Jelka Kacina je bila takšna oblika lastnine jamstvo za objektivne informacije. Prav objektivne informacije, ki jih je STA takrat pošiljala v tuje medijske hiše, so poskrbele, da je svetovna javnost dobila jasno in objektivno sliko dogajanja v Sloveniji – Tanjug bi o vsem skupaj podal svojo plat zgodbe.
Valilnica novinarskih peres
Pomen neodvisne tiskovne agencije se kaže še na enem področju. STA je bila namreč od začetka tudi ena od najpomembnejših valilnic dobrih in profesionalnih novinarskih peres. Že v prvem letu delovanja se je število zaposlenih ustavilo pri 20, skozi leta oziroma desetletja pa je konstantno raslo. Dejan Verčič je poudaril, da je agencija tako pomembno prispevala – in to še vedno počne – tudi k oblikovanju slovenskega novinarstva in medijev nasploh.
• Z ustanovitvijo STA smo se otresli jarma Tanjuga.
• Lakomnost po prevzemu STA in drugih medijev kaže na pomen informacijske dejavnosti.
• Jelko Kacin se na dogajanje ni odzval.
Avtorica je zaposlena v Delovnici.